Francl na službenem potovanju po Japonski ne vzdrži več. Stopi v najbližjo javno hišo in se izbere dekle za noč. Bilo je super, sprva ga je motilo le, da je ona vseskozi kričala: »Hasimota, Hasimota!« Pa se je na to privadil, prepričan, da gre za krike navdušenja.
Naslednji dan se z japonskimi poslovneži odpravi na golf. Pred njim je gostitelj, ki žogico zadene v luknjo z neverjetnim prvim udarcem. Vsi mu ploskajo, navdušen je tudi Francl, ki ponosno zakriči: »Hasimota!«
Takrat se Japonec obrne in začudeno vpraša: »Kako to misliš, napačna luknja?«
Košir si za kosilo zaželi pasulj, Marta mu ga ubogljivo skuha. Posledice treh zaužitih porcij so kmalu vidne. Točneje ovohane.
Košir prdi kot za stavo, za nameček so zvečer napovedani obiski. Takrat se spomni, da ima v avtu osvežilec zraka z vonjem borovega gozda. Z Marto posprejata stanovanje, gosti so že na vratih.
Med večerjo nekateri sumljivo vrtijo nosove, Košir jih vpraša, ali kaj vonjajo.
Pa eden le odgovori: »Smrdi, kot da bi se nekdo posral med borovci.«
