LJUBLJANA – V EU je davek na dodano vrednost (DDV) v času krize dvignilo 20 držav, sedem, med njimi Slovenija, pa (še) ne. Povišanju DDV praviloma sledi rast cen, saj podjetja prenesejo celoten ali vsaj delen porast davka v končne cene za potrošnika. V trenutnih gospodarskih razmerah se pričakuje, da bi bil ta prenos omejen, navajajo v Banki Slovenije. Velikost prenosa dviga davka na dodano vrednost (DDV) v končne cene za potrošnika je težko oceniti, vendar izkušnje, denimo iz Madžarske, Grčije in Velike Britanije, kažejo, da je običajno prenos v inflacijo med 60 in 100 odstotki, ugotavljajo analitiki Banke Slovenije v najnovejših makroekonomskih gibanjih in projekcijah.
Prenos na potrošnika v celoti ni verjeten
Prenos tega učinka je odvisen tudi od trenutka uvedbe, saj na primer januarja več podjetij menja cene, s čimer se dvig DDV lažje prenese v končne cene. V razmerah upadanja porabe gospodinjstev stoodstotni prenos dviga DDV v končne cene za potrošnika po navedbah centralnih bančnikov ni verjeten. Banka Slovenije je naredila projekcijo učinka na inflacijo, če bi se osnovna stopnja DDV v Sloveniji z julijem zvišala za dve odstotni točki, pri čemer bi znižana stopnja DDV ostala nespremenjena. Pri tem upošteva le neposredni učinek na cene (v košarici proizvodov, obdavčenih z osnovno stopnjo, ki jih je v slovenski košarici dobrin za nekaj več kot polovico), ne pa mogočega vpliva na druge makroekonomske agregate.
Tobak, tobačni izdelki in alkoholne pijače dražje
Če bi se zgodil dvig DDV za dve odstotni točki, bi se to po scenariju nizkega prenosa v cene predelane hrane preneslo v 45 odstotkih, v primeru visokega prenosa v 90 odstotkih. V cene energentov bi se preneslo v 80 oziroma 90 odstotkih, v cene drugega blaga v 25 oziroma 50 odstotkih, v cene storitev pa v 30 oziroma 60 odstotkih. Tretji scenarij je stoodstotni prenos dviga DDV v končne cene blaga in storitev. Pri cenah energentov se na splošno pričakuje razmeroma visok prenos, ker so te cene nizko cenovno elastične in regulirane. Visok prenos se predvideva tudi pri predelani hrani, saj so v tej kategoriji z osnovno stopnjo DDV obdavčeni le tobak, tobačni izdelki in alkoholne pijače, po katerih je povpraševanje prav tako cenovno zelo neelastično, kar trgovcem omogoča, da dvige v veliki meri prenesejo na potrošnike.
Inflacija do 0,5 odstotne točke višja
Banka Slovenije po najnovejših napovedih za letos napoveduje 2,3-odstotno inflacijo, za prihodnje leto 1,4-odstotno inflacijo, za leto 2015 pa 1,6-odstotno. Začetni učinek dviga DDV pa bi bil v inflaciji viden predvsem v prvem letu, so izpostavili.
Pri nizkem prenosu bi dvig DDV inflacijo v letošnjem in prihodnjem letu zvišal za 0,2 odstotne točke. Pri visokem prenosu bi se povprečna letna inflacija letos in prihodnje leto zvišala za 0,3 odstotne točke, pri popolnem prenosu pa bi se inflacija v obeh letih povečala za 0,5 odstotne točke. Napovedi za leto 2015 ostajajo nespremenjene po vseh scenarijih, saj bi vpliv dviga DDV do takrat že izpadel iz medletne primerjave.
Povprečna stopnja DDV v krizi za 1,7 odstotne točke gor
Kot še povzemajo v Banki Slovenije, so se v zadnjih letih mnoge evropske države v svojih programih fiskalne konsolidacije odločile za povečanje prihodkov države, pogosto prek dviga stopenj DDV. Povprečna osnovna stopnja DDV v EU trenutno znaša 21,2 odstotka in se je v času krize v povprečju zvišala za 1,7 odstotne točke.
Najnižjo stopnjo DDV določa Evropska komisija in znaša 15 odstotkov. Trenutno jo uporablja le Luksemburg. Najvišja stopnja ni predpisana, vendar naj ne bi presegala 25 odstotkov. To mejo je presegla Madžarska, ki jo je leta 2012 dvignila na 27 odstotkov.
