RAZPRAVA

Kaj je novega po predlogu zakona o istospolnih skupnosti

Objavljeno 16. april 2014 20.10 | Posodobljeno 16. april 2014 20.10 | Piše: T. L.

Predlog zakona za partnersko skupnost prinaša enake pravne posledice, kot jih ima sklenjena zakonska zveza, poleg tega pa ureja tudi nesklenjeno partnersko skupnost.

Fotografija je simbolična.

LJUBLJANA – Da bi se odpravilo razlikovanje, ki temelji na podlagi spolne usmerjenosti, so na ministrstvu za delo, družino in socialne razmere pripravili in v javno obravnavo podali predlog zakona o partnerski skupnosti (ZPS). Javna razprava se bo zaključila 5. maja letos, predlog zakona pa v primerjavi z trenutno veljavnim zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) prinaša kar nekaj pravic, sprememb in novosti. 

Nedotaknjene posvojitve in oploditve ob biomedicinski pomoči

Ob tem velja poudariti, da predlog ne posega na področje posvojitev in tudi ne na področje oploditve ob biomedicinski pomoči in bo tudi po morebitnem sprejetju omenjenega zakona na teh dveh področjih še naprej veljala sedanja ureditev.

Partnerska skupnost kot zakonska zveza 

Predlog zakona določa opredelitev partnerske skupnosti in nesklenjene partnerske skupnosti. Glede partnerske skupnosti se predlog naslanja na določbe o zakonski zvezi. To pomeni, da veljajo določbe zakona, ki urejajo zakonsko zvezo (splošne določbe, pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze, postopek pred sklenitvijo zakonske zveze, sklenitev zakonske zveze, neveljavna zakonska zveza, pravice in obveznosti zakoncev, premoženjska razmerja med zakonci, določbe o prenehanju zakonske zveze in razmerja med razvezanima zakoncema). Sklenitev partnerske skupnosti se bo tako  – enako kot to velja za zakonsko zvezo – vpisala v matični register, partnerja pa bosta ob sklenitvi skupnosti imela med drugim tudi možnost odločitve o spremembi priimka.

Osnutek zakona po vzoru zunajzakonske skupnosti dveh oseb različnega spola ureja tudi nesklenjeno partnersko skupnost (kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske skupnosti).  

Predlog zakona se naslanja na več odločb ustavnega sodišča iz preteklih let in tudi letos, ki je ugotovilo neskladje pravne ureditve dedovanja v registrirani istospolni partnerski skupnosti in v neregistrirane življenjske skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev. 

Kaj bo novega za partnerske skupnosti ...

Zdaj veljavna zakonska ureditev (ZRIPS) že določa pravne posledice registrirane istospolne partnerske skupnosti. Predlog zakona pa odpravlja registracijo in med drugim odpravlja neenakosti na nekaterih področjih: 

  • zaposleni partner partnerske skupnosti bo imel pravico do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja in pravice do nadomestila dohodka za nego družinskega člana;
  • izenačenje z zakonci ali zunajzakonskimi partnerji glede določil zakona o kazenskem postopku (oproščen dolžnosti pričevanja), zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o pravdnem postopku (ta v 233. členu daje priči pravico, da odkloni odgovor na posamezna vprašanja, če bi to škodovalo sorodnikom, zakoncu ali osebi, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti);
  • možnost obiska partnerja obsojenca na prestajanju kazni zapora;
  • preživeli istospolni partner bo imel možnost sklenitve najemne pogodbe;
  • izenačenje tudi glede zasebnega interesa uradne osebe in njenih družinskih članov, glede prepovedi sprejemanja daril za funkcionarja in družinske člane, omejitve poslovanja v postopku javnega naročanja, glede dolžnosti sporočanja sprememb premoženjskega stanja za družinske člane zavezanca.

... in nesklenjene partnerske skupnosti

Do zdaj življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki skupnosti nista registrirala, ni bila pravno urejena. Partnerji teh skupnosti po zdaj veljavni ureditvi tako nimajo pravic, ki jih imajo registrirani partnerji (pravico do preživnine, pravico do pridobivanja skupnega premoženja, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah), niti pravic, ki so bile v zadnjem času registriranima istospolnima partnerjema priznane z drugo zakonodajo ( pravice do vdovske pokojnine, niso priznani kot družinski člani, nezaposleni registrirani partner se po svojem partnerju ne more zdravstveno zavarovati ) in podobno. Poleg tega se neregistrirani istospolni partnerji ne upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja za dodelitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

V ZUPJS se bodo v skladu s predlogom tega zakona za družinske člane šteli partnerji nesklenjene partnerske skupnosti, ki jih zakon sicer ne omenja (pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja za dodelitev pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanja plačila za programe vrtcev, dodatne subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje). Obstaja še precej drugih zakonov, ki registrirane istospolne partnerje (ne pa tudi neregistriranih) štejejo med družinske člane. 

 

 

Deli s prijatelji