LJUBLJANA – Hilda Tovšak je na sodišču ponovno zanikala kakršne koli nepravilnosti pri gradnji oziroma prenovi murgelske hiše Simone Dimic in Romana Horvata. Kot je znano, je tožilstvo zaradi znakov kaznivega ravnanja ob prenovi hiše obtožilo vodjo kabineta takratnega premierja Boruta Pahorja (leta 2009), takratno predsednico uprave Vegrada Tovšakovo in njeno desno roko Mateja Košiča. Po mnenju tožilstva sta Tovšakova in Košič v dogovoru s Horvatom poskrbela, da je Vegrad začel obnavljati hišo Dimičeve, čeprav sta vedela, da za obnovo ni ustrezne pogodbe, da zanjo ne bo izdan noben račun in da dela ne bodo nikoli plačana. Horvatu je račun v znesku 56.000 evrov marca 2015 izdal šele Vegradov stečajni upravitelj. Obveznosti je poravnal.
Na četrtkovi obravnavi je sodnica Mojca Kocjančič zaslišala več prič. Erna Acman je bila tedaj tajnica v podjetju Vegrad projektivni biro, kjer je skrbela tudi za dopolnjevanje in arhiviranje vseh pogodb, ki jih je opravljalo podjetje. Spomni se tudi pogodbe med Romanom Horvatom in Vegradom AM, ki je gradil Celovške dvore. Potrdila je, da je projekt obnove Dimičeve hiše spadal k stroškovnemu mestu Celovški dvori oziroma Avtomontaža, kot so vodili projekt.
Del niso opravljali
Slavko Lambergar, nekdanji direktor Gradbenega podjetja Bežigrad, ki je bilo v 100-odstotni lasti Vegrada, je povedal, da je leta 2009 prejel naročilo Mateja Košiča, da za projekt obnove Murgle sestavi predračun. Horvat se je s popisom del, ki so ga naredili v Vegradu, oglasil pri Lambergarju. Del niso nikoli začeli opravljati, saj je bilo podjetje zasedeno z drugimi projekti. Zanikal je, da niso začeli del, ker bi imel informacije, da projekt ne bo nikoli plačan.
Dogovora ni bilo
Karel Bogatin je bil v času obnove Dimičeve hiše direktor Vegradove poslovne enote 'gradbena operativa'. Kot odgovorni za dejansko izdelavo projektov, je bil osebno na gradbišču v Murglah večkrat, saj se je zapletalo s terminskim planom. S Tovšakovo je bil stalno v stiku, saj se je obračala nanj glede dokončanja posameznih projektov, tudi murgelskega. Zanikal je kakršne koli pogovore in dogovore o zastonj materialu za obnovo ali zastonj delu Vegradovih delavcev. Tudi on je potrdil, da je bil projekt uvrščen pod Celovške dvore in da so material dobivali s šišenskega gradbišča. Trdi, da nikoli ni videl pogodbe z investitorjem Horvatom. Tudi gradbenega dnevnika nikoli ni videl, v katerem je zaveden popis del, število delovnih ur in popis materialov. Še več, sploh ne ve, ali je kdaj obstajal. To je delo vodje gradbišča, ki nato seštevek izstavi računovodstvu, to pa pripravi končni račun za stranko. Prav tako ni vedel, ali je bil račun kdaj izstavljen, še manj, ali ga je kdaj kdo poravnal.
Zaradi nižjih stroškov
Tovšakova je razložila, da je imel Vegrad računalniški sistem, centralno evidenco projektov, kjer so vodili dolžnosti in odgovornosti zaposlenih. Predlagala je pridobitev drugih dokumentacij projektov, ki so bili vodeni pod stroškovnim mestom Celovški dvori. V njih naj bi bili tako kot v primeru obnove hiše v Murglah jasno zavedeni vsi potrebni popisi za izstavitev računov. Povedala je, da je bila zaradi lažje logistike in nižjih stroškov večina manjših projektov vodena prek večjih gradbišč.
Naslednjo obravnavo je sodnica razpisala za konec junija.
