LJUBLJANA – V časih, ko državljani za preživetje bank plačujemo dobesedno milijarde evrov, se je marsikdo že vprašal, ali je denar na banki spravljen varno. Pogosto se najdejo tudi takšni, ki vse bolj stavijo na »denar v nogavici« kot pa na banki. Banka za to, da shranjuje denar, seveda zaračunava provizijo, ki v bančnem sistemu ni nič novega, poleg tega pa se obrestna mera v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje.
Ključna obrestna mera, ki jo narekuje Evropska centralna banka (ECB), od 11. junija letos znaša rekordno nizkih 0,15 odstotka, medtem ko je bila še novembra 2011 1,25-odstotna. Nič nenavadnega ni torej, da se uporabniki bančnih storitev vprašujejo, ali je sploh še smiselno, da denar shranjujejo v banki.
Katera banka je najugodnejša?
Preverili smo obrestne mere za osebni račun, depozit in varčevanje pri različnih bankah. Obrestna mera za depozite je odvisna o zneska in časa vezave, medtem ko je obrestna mera pri varčevanju v največ primerih odvisna od osnovne obrestne mere (euribor). Kje se najbolj izplača imeti denar, presodite sami.
| Banka | Vodenje osnovnega osebnega računa/mesec | Letna obrestna mera za osebni račun | Obrestna mera za depozit (vezavo) | Obrestna mera za varčevanje |
| NLB | 2,17 evra | 0,01 % | od 0,01 do 2,25 % | od 0,12 % naprej |
| NKBM | 2,10 evra | 0,01 % | od 0,05 % naprej | od 0,30 % naprej |
| Abanka | 2,10 evra | 0,01 % | od 0,10 do 2,56 % | od 0,40 % naprej (namensko varčevanje) |
| SKB | 2,17 evra | 0,01 % | od 0,05 do 2,10 % | od 0,20 % naprej |
| Banka Koper | 2,10 evra | 0,01 % | od 0,15 do 2,50 % | od 0,20 % naprej |
Podražitve storitev in sprememba pri oderuških kreditih
Sicer pa so banke, kot smo že poročali, svoje storitve spet podražile. Najbolj se je podražila Probanka, za več kot 10 odstotkov so posamezne storitve podražile tudi Abanka, Gorenjska banka, Hypo banka, Poštna banka, SKB banka in banka Unicredit. Najpogosteje so dražile vodenje osebnega računa, dvig gotovine na bankomatu druge banke in letno članarino za kartico z odloženim plačilom.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pred kratkim dosegli pozitivno spremembo v korist kreditojemalcev tako imenovanih oderuških kreditov. Po predlogu ZPS je namreč prišlo do spremembe 135. člena zakona o izvršbi in zavarovanju, ki olajšuje reševanje problemov potrošnikov, ki so najeli oderuške kredite pri podjetjih, ki se s potrošniškim kreditiranjem ne smejo ukvarjati.
Dolžnik lahko s pisno izjavo, ki jo pošlje svojemu delodajalcu, prekliče upravno izplačilno prepoved, s tem pa lahko potrošnik, ki je vrnil znesek, prejet na podlagi sporne (nične) kreditne pogodbe, sam ustavi odtegovanje obrokov od svoje plače ali pokojnine in za to ni več potrebno posredovanje sodišča z izdajo začasne odredbe.
