RECEPT ZA BOLJŠO PRIHODNOST

Kaj GZS svetuje Cerarjevi vladi po padcu konkurenčnosti?

Objavljeno 03. september 2014 17.22 | Posodobljeno 03. september 2014 17.22 | Piše: STA, Ma. F.

Kot so spomnili pri GZS, v Sloveniji nujno potrebujemo nova delovna mesta v gospodarstvu.

S projektom želijo spodbuditi aktivnejše iskanje zaposlitve.

LJUBLJANA – Konkurenca nas pospešeno prehiteva po levi in po desni, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) komentira danes objavljeno poročilo Svetovnega gospodarskega foruma, ki kaže, da je Slovenija na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti izgubila osem mest, tako da med 144 državami zaseda 70. mesto. Krivdo pripisuje vsem vladam od začetka krize leta 2008.

Žal vse slovenske vlade od začetka velike krize leta 2008 niso uslišale številnih opozoril domače in tuje strokovne javnosti in so pogosto celo ravnale v nasprotju z njimi, so danes zapisali pri GZS.

Skorajšnjo novo vlado pozivajo, naj resno upošteva opozorilne znake, ki prihajajo iz strokovnih mednarodnih krogov, ter se odločneje loti ukrepov, ki bodo popravili stanje. Od naše konkurenčnosti v prihodnosti je namreč najbolj odvisna tudi naša socialna varnost, menijo.

Strukturne reforme

Recept za boljšo prihodnost je znan, v Sloveniji nujno potrebujemo nova delovna mesta v gospodarstvu, pravi GZS. Ta bodo mogoča samo z novim razvojnim zagonom, česar pa brez znižanja obremenitev gospodarstva ne bomo dosegli. Teh pa ni mogoče znižati brez strukturnih reform.

Pri GZS tudi opozarjajo na nujno davčno prestrukturiranje za odpravo zaposlitvenega in razvojnega krča: razbremenitev dela z uvedbo socialne kapice, nižjo davčno obremenitev najnižjih plač, znižanje neto okoljskih in energetskih trošarin, prispevkov in drugih obremenitev ter 100-odstotno davčno olajšavo za reinvestiranje dobička.

Cilj mora biti tudi večja prožnost trga dela za več delovnih mest. Pri tem pozivajo k ukrepom, kot so uvedba načela »vsako delo šteje« s širjenjem osnov za plačilo prispevkov, omogočanje večje prožnosti pri zaposlovanju zaradi poslovnih nihanj ter omejitev študentskega dela na način, da ga lahko opravljajo samo tisti študenti in dijaki, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na izpolnjevanje njihovih obveznosti.
 

Deli s prijatelji