Kaj bo gnalo avtomobile prihodnosti

Karl Benz je bil tisti inženir in izumitelj, ki je kriv, da se danes vozimo v avtomobilih in ne v kočijah s konjsko vprego. Davnega leta 1885 je v nemškem mestecu Mannheim izdelal prvi avtomobil z motorjem z notranjim zgorevanjem Benz Patent Motorwagen, za katerega je naslednje leto dobil patent in ga začel prodajati. V prvih sedmih letih je prodal 25 avtomobilov. Benzev prvi avtomobil na svetu je bil tudi zametek danes prestižne blagovne znamke Mercedes-Benz, ki pa se je s tem imenom pojavila šele leta 1926. In če bomo vprašali strojnike, vam bodo povedali, da je osnovni princip delovanja štiritaktnega bencinskega motorja ostal enak vse do danes. Z edino razliko, da imajo sodobni motorji ogromno elektronike, ki nadzira njihovo delovanje, zaradi česar so varčnejši.

Teorija zarote

Ker zaloge nafte niso neskončne, transport pa je pomemben onesnaževalec okolja, avtomobilska industrija išče alternativne pogone naftnemu. »Prepričan sem, da bo nafta glede na energetske potrebe in težave s prenosom energije še dolgo najboljša rešitev. Na dolgi rok, čez 50 ali morda 100 let, ko ne bo več tako preprosto dosegljiva, pa bomo morali najti alternativo,« meni direktor AC Intercar Rasto Oderlap, ki v Sloveniji zastopa znamko Mercedes-Benz.

Privrženci teorij zarot celo pravijo, da so arabske države, bogate z nafto, v strahu za svoje naftne zaslužke kupile vse patente in raziskave o alternativnih pogonih ter jih dale pod ključ.

Onesnaževanje je ključni vzrok, da države s predpisi pritiskajo na industrijo v iskanju pogonov, ki ustvarjajo manj emisij. A tu naletimo na zanimiv paradoks: poraba goriva je odvisna od teže avtomobila – težji ko je avto, višja je poraba. Zaradi elektronike, varnostnih in asistenčnih sistemov pa se avtomobili redijo. Tudi moč njihovih motorjev zraste z vsakim novim modelom in avtomobil postane varčnejši – vsaj na papirju – kljub večji moči (in teži). Verjetno bi bili še varčnejši, če bi teža in moč ostali enaki.

Električni pogon ni novost

Avtomobil na električni pogon – elektrika bo očitno, vsaj sodeč po trenutnih smernicah in neuradnih pogovorih s poznavalci avtomobilske industrije, gorivo prihodnosti – ni nobena novost. Prvi so se vozili že konec 19. stoletja, ko je bil bencinski motor še v povojih in so bili električni avtomobili zelo popularni kot mestno prevozno sredstvo. Primat so nekako ohranili, dokler ni Ford zagnal svojega tekočega traka. Celo omejeni doseg so takrat rešili z mrežo polnilnic, kjer ste prevzeli svežo baterijo in v polnjenje oddali prazno – podobno, kot se je to počelo v času kočij z utrujenimi konji.

Ideja o alternativnem pogonu je spet zaživela v poznih 90. letih prejšnjega stoletja, z globalno recesijo pa se je razvoj nebencinskih pogonov le še okrepil. Laboratoriji avtomobilskih tovarn vsako leto ponudijo izpopolnjene koncepte alternativnih pogonov – od električnega do takšnega na vodik –, a na trgu je ponudba ožja, še posebno v Sloveniji. Če odmislimo vozila, ki jih poleg bencina poganja zemeljski (CNG) ali utekočinjeni naftni (LPG) plin, ki je zanimiv zaradi nizke cene, je še največja ponudba vozil, ki jih žene elektrika. Tako poznamo hibridna električna vozila, pri katerih je bencinski motor kombiniran z elektromotorjem; priključne hibride, ki imajo prav tako oba motorja, le da lahko pri njih baterijo napolnimo z elektriko iz omrežja; električna vozila s podaljšanim dosegom, pri katerih je vgrajen manjši bencinski agregat, ki ima funkcijo generatorja električne energije za baterijo; in električna vozila, kjer je pogon izključno na elektriko iz baterije, ki jo polnimo iz električnega omrežja. Vsak koncept ima svoje prednosti in slabosti.

Omejen doseg, visoka cena

Morda trenutno še največ obetajo električni avtomobili s podaljšanim dosegom – takšna je na našem trgu opel ampera (čez lužo sliši na ime Chevrolet Volt) –, ki imajo zaradi vgrajenega generatorja doseg, ki se lahko kosa z običajnim avtomobilom. A pozor, na elektriko se bomo s takšnim avtomobilom vozili le nekaj deset kilometrov – pozimi bistveno manj kot poleti –, potem pa bo zabrnel generator. Izpraznjena baterija se ne napolni v hipu, ampak lahko polnjenje traja več ur, še posebno če jo priklopimo na običajno električno vtičnico z 220 V. Na polnilnem stebričku je polnjenje seveda hitrejše. Vsekakor potovanje z električnim avtomobilom zahteva veliko načrtovanja, predvsem kje bomo po 150 ali 200 kilometrih napolnili baterijo.

Države nakup tovrstnih avtomobilov spodbujajo s subvencijami – slovenski Eko sklad da pod posebnimi pogoji za električni avtomobil do največ 5000 evrov subvencije, kar pa takšnega avtomobila še ne naredi cenovno privlačnega. Racionalni kupec se seveda vpraša, zakaj bi dal dobrih 40 tisočakov za avtomobil, ki mu bo ponudil podobno udobje kot bencinar ali dizel za pol cene. Kdaj bo torej zanimiv nakup električnega avtomobila? Kot pravi Oderlap iz AC Intercarja, bo to tisti hip, ko bo ekonomska logika kupca podprla odločitev za ekološko ustreznejšo rešitev. Danes se za električni avtomobil odločamo, ker želimo biti bolj ekološki.

Kaj pa Slovenija?

Tudi pri nas manjka infrastruktura (polnilni stebrički): čez prst bi lahko rekli, da je v Sloveniji približno 100 polnilnih mest različnih ponudnikov – pri nekaterih potrebujemo kartico. Sodeč po spletnem portalu polni.si imajo stebričke podjetja: Dravske elektrarne Maribor (DEM), Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska in Petrol. Tu so še visoka cena in nekateri pogoji Eko sklada za dodelitev subvencije, ki pravnim osebam otežijo razvoj naprednih storitev, kot je v tujini vse bolj priljubljeno deljenje avtomobila, podobno principu ljubljanskega mestnega kolesa Bicikelj.

Avtomobilska industrija trenutno gleda v tri smeri, ki so elektrika, vodikove celice in pridobivanje ekoloških goriv (denimo iz rastlin). Vodikove celice so predrage, slabosti baterij bodo sčasoma odpravili. Vprašanje pri elektriki je tudi, kaj bi množična uporaba takšnih avtomobilov pomenila za električno omrežje in iz kako čistega vira prihaja ta elektrika, ki jo pretočimo v avtomobilsko baterijo. Pridobivanje ekoloških goriv ima lahko negativen vpliv na ceno hrane. Četrta smer je avtoplin, saj so po svetu v zadnjih letih našli številna bogata nahajališča.

Pogled v prihodnost

Kako vidijo prihodnost pri Audiju? »Strateški korporativni cilj znamke Audi je razvoj tehnologij, ki povezujejo užitek v vožnji in trajnostni razvoj. Edinstveni način, na katerega se te na prvi pogled nasprotujoče si zahteve združujejo, se kaže zlasti v modelih družine tron. Ime g-tron označuje vozila, ki za pogon uporabljajo sintetični Audijev e-plin in zemeljski plin ter se zato lahko pohvalijo z najnižjimi emisijami CO2. Oznaka e-tron pomeni dosledno elektrifikacijo pogonskega sklopa. Kot rezultat raziskovalnih in razvojnih projektov s tega področja je Audi A3 Sportback e-tron prvo velikoserijsko prestižno kompaktno vozilo s pogonom plug-in hibridnim pogonom. Če sem bil pred časom še zelo zadržan do elektrike kot pogonskega goriva, se danes vedno bolj nagibam v smer, da bo to pogonsko sredstvo prihodnosti,« pravi Oderlap.

Prepričan je tudi, da bo v dobrih desetih letih narejen razvoj, ki bo omogočil baterije z večjo kapaciteto in nižjo ceno pri osebnih avtomobilih. Drugačno poglavje so gospodarska vozila, pri katerih se ni pojavila niti ideja, kako jih elektrificirati. Zagotovo je pomembna vloga za hitrejšo posvojitev električnih avtomobilov tudi na plečih mestnih oblasti, ki bodo morala mesto narediti neprivlačno za motorizirani promet. A to je že druga zgodba ...