JESENICE – Mladi kadri, ki zaključijo šolanje, v podjetja pogosto pridejo brez potrebnega znanja, opozarjajo nekateri gorenjski delodajalci. Direktor jeseniškega Acronija Slavko Kanalec je prepričan, da je kakovost kadrov v zadnjih letih močno padla. Pripombe na izobraževalni sistem imajo tudi v Bohinj Park Hotelu, medtem ko v Alpini kadrov sploh ne dobijo.
Jeseniški Acroni je eno redkih slovenskih podjetij, ki se prek štipendiranja še vključuje v shemo usposabljanja novih kadrov. Trenutno ima podjetje 118 štipendistov, redno pa jeklarna izvaja tudi prakso. Kljub tej skrbi za razvoj kadra se v podjetju soočajo s problemom mladih kadrov, ki nimajo potrebnega znanja za delo.
Šole ne dajo potrebnega znanja
Problem ni v mladih samih, saj v šoli dosegajo dober ali prav dober uspeh. »Problem je, da jim šole ne dajo potrebnega znanja,« je do šolskega sistema kritičen Kanalec. Kot je pojasnil, so v Acroniju morali vzpostaviti interni sistem, po katerem starejši delavci praktično iz nič učijo mlade, ki ob testiranju pri sprejemu v službo ne znajo nekaterih osnovnih stvari.
Kuharji so iskani in dobro plačani
V gostinstvu so težave še večje. »Začnejo se že pri domači vzgoji, saj starši svojim otrokom pravijo, da bodo postali kuharji, če se ne bodo učili,« je dejal direktor Bohinj Park Hotela Anže Čokl. S tem ustvarjajo negativen odnos do poklica, čeprav so kuharji zelo iskani in dobro plačani. Podobno se je v preteklosti dogajalo tudi v Angliji, kjer pa je vlada vložila milijone v uspešno promocijo poklica tudi z oddajami Jamieja Oliverja.
V Sloveniji je dobrih kuharjev in natakarjev zelo malo, je pojasnil Čokl. Tudi ko pridejo mladi na opravljanje prakse, se vidi, da je veliko takih, ki jih poklic sploh ne zanima. Malo pa je tistih, ki razmišljajo naprej in se zavedajo, da jim bodo izobrazba in izkušnje rezali vsakdanji kruh. »Ko pridejo v službo, jih je zato pogosto treba poučiti, preden lahko začnejo delati na nivoju, kakršnega zahtevamo,« je opozoril.
V Bosno tudi razvojni oddelek
Direktor žirovske Alpine Matjaž Lenassi ima z iskanjem ustreznih kadrov še več težav, saj v Sloveniji izobraževanja za čevljarje ni več in kadrov, ki bi jih v obutveni industriji potrebovali, enostavno ni. Ko se mojstri upokojujejo, jih zato le stežka nadomeščajo z novimi. Nekatere funkcije so že preselili v BiH, kjer je država vzpostavila novo šolo. Nekoč pa bo morda treba tja seliti tudi razvojni oddelek.
Medtem ko čevljarske šole ni, pa se je v zadnjih letih pojavilo veliko število novih višjih in visokih šol za zdravstveno nego. Pred petimi leti, ko je bilo v slovenskem zdravstvu pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester, je s podporo gorenjskega in ljubljanskega zdravstva nastala Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Odtlej pa so bile brez podlage v državnih študijah ustanovljene še štiri tovrstne šole, tako da v slovenskem prostoru deluje osem takšnih šol, ki imajo probleme z vpisom.
Ni mogoče pričakovati, da bodo vsi bodoči diplomanti lahko dobili službo
»Pričakujemo, da bo država na tem področju rešila problem,« je dejala dekanja šole Brigita Skela Savič. Pojasnila je, da mlade zanima ta poklic, toda vpisnih mest je preveč, saj je v času recesije v zdravstvu zaposlovanje zelo omejeno in ni mogoče pričakovati, da bodo vsi bodoči diplomanti lahko dobili službo. Pod vprašajem je tudi kakovost izobraževanja v nekaterih šolah, saj vse niso zmožne zagotoviti kliničnega usposabljanja na terciarni ravni zdravstva.
