K Turkovim tudi pozimi po motovilec in rukolo

PODBOČJE – Kljub temu da se uvoz hrane iz leta v leto povečuje in so kmetje proizvajalci bolj ali manj prepuščeni sami sebi, je vendarle nekaj takih, ki vztrajajo in verjamejo, da bi morala Slovenija večji del hrane pridelati doma. Med njimi je kmetija Turk z Broda v Podbočju na Krškem polju, kjer sicer pridelajo od 800 do 1000 ton zelenjave na leto.

Kar 4700 kvadratnih metrov velik ogrevan rastlinjak za pridelavo zelenjave pozimi je njihova zadnja pridobitev. »Poleg družinskih članov, ki delamo na kmetiji, imamo stalno zaposlenih sedem delavcev. Do nedavnega so bili zimski meseci problem, zdaj imamo vsaj nekaj dela tudi pozimi,« pove 48-letni Andrej Turk, zagotovo eden najbolj naprednih pridelovalcev v Sloveniji.

Pol hektarja ogrevanega rastlinjaka

Pri Turkovih večji del zelenjave prodajo prek Kmetijske zadruge Krka, nekaj pa tudi na domačem dvorišču, kar jim omogoča ugodna lega ob glavni cesti Krško–Kostanjevica na Krki. Kot nam je zaupal Turk, je bil rastlinjak zares konkretna investicija, vredna 240.000 evrov. Manjši del sredstev so pridobili od države, večji del so pokrili sami. »Te investicije ne bomo nikoli dobili nazaj, gre predvsem za to, da družino in delavce zaposlimo čez zimo, po drugi strani pa je to zares dolgoročna naložba. Odločili smo se, da bomo pridelovali in prodajali zelenjavo, ki zraste iz naše zemlje, nikoli ne bomo šli v hidroponično varianto, saj je pri nas zemlja predobra za kaj takega.«

Kot kaže, je usmeritev prava, saj se tu odpira več možnosti. Pred meseci so Krško polje obiskali Nizozemci in čudenju ni bilo konca, kako krškopoljski zelenjavarji pridelujejo paradižnik na zemlji, kakršnega v svoji deželi sploh več ne poznajo. Zemeljski paradižnik ali solata je na Nizozemskem prestiž, zelenjava najvišjega cenovnega razreda. Slovenija pri pridelavi hrane ne more konkurirati velikim državam, lahko pa najde svojo nišo.

Rukola, paradižnik in motovilec

V novem rastlinjaku trenutno raste solata, predvsem rukola in motovilec. »Zgodaj spomladi bomo posadili paradižnik, prvi bo zrel že maja,« pove Turk.

Bistvo pridelave zelenjave pozimi je v tem, da morajo v rastlinjaku vzdrževati temperaturo malo nad 0 °C, kar je v primeru lanske zime, ko je temperatura le redko zašla pod ničlo, relativno preprosto. Povsem drugače je seveda v hudih zimah, ki jih je sicer vse manj.

»Zgolj med prazniki, ko so temperature padle globoko pod ničlo in dosegle tudi –15 °C, smo pokurili 1200 litrov nafte,« pove Turk in dodaja, da bodo čez vso zimo verjetno porabili okoli 10.000 litrov kurilnega olja. Glede na visoko ceno nafte, ali bodo morda uredili ogrevanje na sekance ali pelete? »Za zdaj ne, investicija bi bila prevelika in se ne bi povrnila,« pravi Turk.

Jeseni bodo spet posejali solato in motovilec, pri čemer je treba povedati, da si mora zemlja tudi v rastlinjaku odpočiti. Načrtujejo, da bodo za nekaj tednov rastlinjak pustili prazen, najbolje bi bilo pozimi, če bi zmrzovalo, a na kaj takega ni mogoče računati, saj smo v zadnjih desetih letih le v sezoni 2012/13 doživeli mraz, ko je temperatura 10 dni vztrajala okoli –10 °C. Trenutno na dvorišču prodajajo motovilec in rukolo po osem evrov in solato po 1,8 evra za kilogram.

Pridelava zelenjave še upadla

Kljub optimističnim napovedim, da gospodarstvo okreva in se krivulja proizvodnje in prodaje vendarle obrača navzgor, statistični podatki o samooskrbi in deležu uvoza hrane govorijo nasprotno. Pridelava zelenjave je v zadnjih letih upadla z 38 na 34 odstotkov samooskrbe, uvoz pa se vztrajno povečuje.

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je nedavno glede sadja in zelenjave izjavil: »V Slovenijo pride blago, ki ga italijanski kupec ne bi sprejel. V Slovenijo prihajajo živila iz obratov, ki proizvajajo blago za tiste z nižjo kupno močjo.«

Omenjeni upad pridelave zelenjave ne pomeni le izgube lastne proizvodne in prehranske varnosti v smislu zadovoljevanja lastne porabe, ampak obupno pomanjkanje politične volje za vzpostavitev samooskrbe. Če bi se kmetje želeli resno vmešati v odkupne in maloprodajne cene, poštene za kupca in za kmeta, bi morali pridelati vsaj 60 odstotkov porabljene zelenjave. Tako bi postali politično vplivni in omejili uvoz drugorazrednega blaga. A kmetje so prepuščeni sami sebi, naveličani lepih besed oblasti o projektih, spodbujanju, ozaveščanju in podobnih neumnostih.