K sveti Foški po čudežno ozdravitev

Med območji z izjemnimi blagodejnimi energijami na Hrvaškem velja izpostaviti cerkev sv. Foške pri Batvačih blizu Peroja v Istri. Najstarejši deli cerkve so z začetka sedmega stoletja, ladje pa so bile povišane v 12. in 17. stoletju. V preteklosti je bila celotna notranjost bazilike poslikana, freske pa so ohranjene le na manjših površinah.

Prvotna zgodnjekrščanska cerkvica ima danes baročno podobo. Pred vhodom so vzidali veliko lopo (največjo v Istri), a njena streha se je leta 1956 podrla; danes so vidne le slepe arkade. Na žalost so cerkev po drugi svetovni vojni skoraj izropali, poškodovali so lesene klopi in kamnite sedeže. Danes je zgradba k sreči nekoliko bolj zaščitena.

Cerkev sv. Foške je romarski kraj, kjer naj bi se po verskih pričevanjih dogajale čudežne ozdravitve, v današnjem času pa naj bi radiestezisti v njeni okolici ugotovili ugodne razmere za ozdravljenja. Cerkev in bližnja okolica sta na močnem energijskem kraju, kjer se dogajajo čudne, nepojasnjene reči. Obstaja prvi zapis o ozdravitvi iz leta 1681, ki ga je zapisal škof Giacomo Filippo Tommasini iz Novigrada.

Foška je bila rojena leta 235 v Raveni. V tem času je bilo krščanstvo v Rimu prepovedano. Ko je bila Foška stara 11 ali 12 let, so jo zanimala mnoga življenjska vprašanja, nad bogastvom in izobiljem se ni navduševala. Sčasoma se je začela spoznavati s krščanstvom. Odkrila je samo sebe ter začela živeti po Kristusovih načelih in se tudi krstila. Oče je hotel narediti vse, da bi hčer odvrnil od tega, vendar mu ni uspelo. Toda rimski oče je imel neomejeno moč, torej tudi nad člani svoje družine. To pomeni, da je lahko ubil lastnega otroka in za to potezo ni odgovarjal. Foškin oče se je odločil in se odrekel hčerki. Ker je prevzela krščansko vero, jo je prijavil tedanjim oblastem. Tako so jo prepustili na milost in nemilost, bila je mučena zaradi spogledovanja s krščanstvom in odrekanja rimskim bogovom. Nato naj bi jo 13. februarja 250 pri njenih 15 letih obglavili. Tako pogumne deklice se svet spominja še danes.

Cerkev sicer množično obiskujejo pripadniki tako imenovanih new age verovanj, udeležujejo se množičnih meditacij na dvorišču. Na forumih lahko preberemo, kaj so njeni obiskovalci tam doživeli. Veliko jih navaja, da so njihovi psi tam podivjali in se obnašali zelo nemirno. Kar nekaj ljudi poroča, da so na sredini dvorišča pred cerkvijo večkrat uzrli silhueto ženske v temnem ogrinjalu, ki nepremično stoji in gleda v tla. Nekateri pišejo o tem, da je ta ista prikazen z njimi poskušala komunicirati; dvignila naj bi glavo in jih nepremično gledala v oči.

Katja Božič pravi, da so še živi domačini, ki so na lastne oči videli, kako so ljudje tam puščali bergle in doživljali najrazličnejše preobrazbe. Glas o sv. Foški se je razširil, ko je tja pred leti prišel Željko Vragović, mojster za reiki iz Zagreba, in v cerkvi doživel lebdenje. Neznane sile so ga dvignile s tal. Tudi sam se je čudežno pozdravil, potem ko je veljal za neozdravljivo bolnega. O Vragovićevem lebdenju (levitaciji) lahko beremo celo v knjižici o sv. Foški, ki jo je izdal Župnijski urad sv. Blaža v Vodnjanu.

Ta kraj je skrajno nenavaden in oddaja neko čudno privlačno energijo, zaradi katere se obiskovalci k sv. Foški vračajo večkrat. Mnogi namreč trdijo, da se jim je zdravstveno stanje izboljšalo, drugi spet poročajo, da so tu našli mir in življenjsko energijo.