K sreče vajenemu Frenku

IZOLA –  Sreča v obliki sto litrov osvežilnih pijač iz Radenske, Uniona in Laškega je tokrat prvič v letošnji nagradni igri Vedno na tekočem potrkala na vrata na Primorskem: točneje, pri 70-letnem Francu Koprivcu iz Izole. Toda Frenk, kot ga imenuje žena Erika, upokojeni predmetni učitelj in osnovnošolski ravnatelj, ona pa upokojena gostinka, je nasploh miljenec sreče, saj je prav v teh dneh poleg naših sto litrov v drugi nagradni igri, v kateri je sodeloval, zadel električni skuter tomos. Toda še bolj ga je sreča (po)ljubila leta 2006, ko je zadel osebni avto VW polo, tako da to, da je pred dnevi zadel dve brezplačni vstopnici za festival Melodije morja in sonca v portoroškem Avditoriju, ki sta si ga ogledala z Eriko, ni niti omembe vredno. No, na Novice je od samega začetka izhajanja, torej več kot 22 let, naročena Erika.

Življenjska zgodba zakoncev Koprivec je nadvse zanimiva, sreča ju pri mnogo usodnejših stvareh ni vedno spremljala. Oba sta, preden sta se našla, ovdovela. Ko je dozorela želja po skupnem življenju, sta prodala lastni stanovanji v Ankaranu oziroma Portorožu in si ustvarila skupno gnezdo v Izoli.

On je prišel na morje iz Ribnice, kjer je bil učitelj fizike in tehnike, doma je sicer iz Loškega Potoka. Pred mnogo leti so v Ankaranu potrebovali učitelja in ravnatelja osnovne šole za otroke, ki so se zdravili v bolnišnici v Valdoltri. Frenk je imel astmatičnega sina, edina rešitev je bila mediteranska klima, in na dlani je bila selitev mlade družine na Obalo. Erika je pri štiriindvajsetih letih prišla iz Tržiča, srca Gorenjske, prav srce pa jo je pripeljalo tudi v Portorož, kjer je živela s prvim možem in delala v Bernardinu.

Prodaje stanovanja, natančneje kraje kontejnerja, polnega opreme in različnih predmetov, ki so mu ga izpred stanovanjskega bloka v Ankaranu ukradli in zaradi katerega se pravda že devet let, Franc Koprivec nima v lepem spominu. O neverjetni zgodbi in še enem črnem madežu našega sodstva, konkretno koprskega, je natančno pred dvema letoma v Slovenskih novicah pisal tudi kolega Jaroslav Jankovič. Frenk še vedno nima svojega kontejnerja, ima pa zato zelo boleč občutek, da na sodišču v Kopru iz njega brijejo norca.