LJUBLJANA – Informacijski pooblaščenec ima vsako leto več dela. Po njihovem mnenju zaradi zavedanja posameznikov o pomenu pravice do dostopa do informacij javnega značaja in do varstva osebnih podatkov. »Močan porast zadev, ki jih je Pooblaščenec leta 2011 prejel v obravnavo, je tako delno posledica večje osveščenosti ljudi, verjetno pa tudi visoke stopnje zaupanja v Informacijskega pooblaščenca, ki se je po zaupanju v institucije po raziskavi Politbarometer uvrstil na prvo mesto. Po drugi strani pa je razlog za tako rekoč rekordno število zadev, ki jih je prejel (in rešil) Pooblaščenec, žal tudi skrb vzbujajoča praksa nekaterih organov zavezancev na področju dostopa do informacij javnega značaja, po drugi strani pa tudi (pre)velikih apetitov po obdelavi osebnih podatkov najrazličnejših upravljavcev zbirk osebnih podatkov, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju,« so zapisali v poročilu.
Število pritožb narašča
Leta 2011 je informacijski pooblaščenec prejel 857 pritožb, od tega 308 zoper zavrnilne odločbe in 549 zoper molk prvostopenjskih organov. Prejel je tudi 699 prošenj za pomoč in različnih vprašanj posameznikov glede dostopa do informacij javnega značaja, predvsem o tem, ali je določen dokument informacija javnega značaja. Informacijski pooblaščenec je vsem odgovoril v okviru svojih pristojnosti, največkrat jih je napotil na pristojno institucijo.
Število izdanih odločb na področju dostopa do informacij javnega značaja (primerjava z 2010) se je povečalo s 45 na 251.
Sto tisočakov več za plače
Leta 2011 je bilo za plače porabljenih več sredstev (in sicer 1.139.495,82 evra) kot leta 2010 (takrat je ta znesek znašal 1.038.430,43 evra). Za materialne stroške je bilo porabljenih manj sredstev (302.103,22 EUR) kot leta 2010 (325.614,69 EUR).
Bo letos dovolj politične volje?
Na področju dostopa do javnih informacij pooblaščenec opaža nepripravljenost organov na sodelovanje s prosilci, pogostejše zavračanje zahtev in vlaganje tožb zoper odločitve pooblaščenca ter slabo poznavanje obveznosti po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja nekaterih kategorij zavezanih organov. Lani so neuspešno na ministrstvo, pristojno za javno upravo, poslali predlog, s katerim so opozorili na nujnost širitve kroga zavezancev za dostop do informacij javnega značaja na družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost prevladujoč vpliv. Pooblaščenec je izpostavil, da take gospodarske družbe, ki jih vse pogosteje ustanavljajo subjekti javnega prava, poslujejo z javnim denarjem in/ali pod vplivom javne oblasti, zato bi morala biti njihova odgovornost do javnosti toliko večja. Zato informacijski pooblaščenec upa, da bodo v tem letu razumljeni in se bo za predlagano spremembo našla tudi politična volja. »Na splošno pa bi si želeli aktivnejša prizadevanja vlade za spodbujanje zavezancev k bolj transparentnemu delovanju,« so zapisali.
Sporni zakon o igrah na srečo
Na področju varstva osebnih podatkov so zaznali skrb vzbujajoče in vedno močnejše težnje po nadzorovanju uporabe elektronskih komunikacij. Po vztrajnem opozarjanju pooblaščenca na nesorazmernost predlaganih ukrepov v zakonu o kazenskem postopku za pridobivanje osebnih podatkov za celotno bazno postajo mobilne telefonije, so poslanci državnega zbora k sreči zavrnili tak predlog za sprememb. Pooblaščenec pa še vedno opozarja na neprimerno ureditev omejevanja dostopnosti spletnih vsebin v določbah zakona o igrah na srečo. Pri tem se je izkazala utemeljenost opozoril pooblaščenca, da bi veljalo vzpostaviti mehanizem pravočasnih presoj vplivov na zasebnost pri pripravi zakonodajnih predlogov, ki predvidevajo spremembe, ki bistveno povečujejo tveganja za zlorabe osebnih podatkov.
Družba nadzora
Pravici do varstva osebnih podatkov pa se pooblaščenec posveča tudi z aktivnim preventivnim delovanjem osveščanja in izobraževanja ter izdajanja zloženk, smernic in tematskih poročil. Izdali so dopolnjen ponatis zloženke o uporabi Facebooka, priročnik za upravljavce, smernice o orodjih za zaščito zasebnosti na internetu, smernice o upoštevanju zasebnosti pri razvoju informacijskih rešitev ter poročilo o varstvu osebnih podatkov pri klubih zvestobe. Na področju varstva osebnih podatkov bi si želeli, da bi vsi pokazali več skrbi in zavedanja o posledicah na videz nepomembnih ukrepov množičnega in nesorazmernega zbiranja osebnih podatkov, ki vodijo v družbo nadzora, so še zapisali.
