Poleti, ko Slovenci odhajamo letovat ob Jadransko morje, nekateri rojaki obiskujejo tudi bližnje in daljne sorodnike – Hrvate, kajpak. Večina hrvaških Slovencev, zlasti tistih s koreninami iz Dalmacije, je ponosna na prednike, četudi jih ne poznajo več, toliko časa je namreč že minilo, odkar so prišli živet med nas.
Korenine iz Dalmacije vlečeta obe veliki, razvejeni in ugledni družini Marušič, ena je iz Solkana, druga iz Kopra, a nista v sorodstvu. Prvi so torej doma v Solkanu in Novi Gorici, živijo tudi v Ljubljani, njeni člani pa so med drugim trije bratje, najstarejši, že pokojni odvetnik in minister za pravosodje Tomaž Marušič, tudi nekdanji žlahtni član SLS, zgodovinar dr. Branko Marušič, največji poznavalec zgodovine Goriškega in zloglasnih fojb, ter najmlajši solkanski brat dr. Janez Marušič, krajinski arhitekt in profesor na ljubljanski univerzi. Slednji je kot vrhunski strokovnjak velik nasprotnik programa Natura, za katerega pravi, da je tak, da nam bo Bruselj še pri ekologiji solil pamet oziroma da brez EU tudi na tem področju niti pisniti ne bomo mogli.
Sin Tomaža Marušiča je Saša Marušič, doktor radiolog v šempetrski bolnišnici, poročen je z radijsko in televizijsko voditeljico Evo Longyka, njegova sestra Tanja pa je po očetu nasledila odvetniško pisarno v Novi Gorici. Zelo znanega sina ima tudi Branko, to je nekdanji vrhunski kajakaš in dvakratni olimpijec Fedja. Še en Marušič se je zapisal zgodovini in kajaku, Jakob, Janezov sin, sicer pa diplomirani zgodovinar, predsednik Društva ljubiteljev soške fronte, profesionalno pa generalni sekretar Kajakaške zveze Slovenije. Poročen je z modno oblikovalko Mojco Celin.
Druga velika družina Marušičevih je iz Kopra, tudi v tej so najbolj znani trije bratje: nekdanji minister za zdravstvo Dorjan Marušič, njegov že pokojni brat Andrej, psihiater, in tretji, najstarejši brat Dragan, vrhunski matematik in rektor Univerze na Primorskem. Odvetnik Marušič mi je pred leti brez kakršnih koli zadržkov povedal, da so predniki obeh uglednih družin pred več desetletji prišli v Slovenijo iz Dalmacije. Solkanski so od tam prišli, ko se je gradila znamenita železniška proga Transalpina (Bohinjska proga), ki je 1906. povezala Dunaj in srednjo Evropo z jadranskim delom avstro-ogrske monarhije, še posebno s tržaškim pristaniščem. Gradnja proge je bila za tedanje razmere izjemno naporna, zaposlovala pa je tudi številne akademsko izobražene strokovnjake, med njimi so bili predniki solkanskih Marušičevih.
Iz Dalmacije, konkretno z otoka Vis, njihov rod je star več kot 400 let, so tudi slovenski Zaninovićevi. Verjetno najuglednejši slovenski doktor veterine, vsaj kar zadeva naše hišne ljubljence kužke in mucke, je dr. Pavo Zaninović, ustanovitelj in lastnik prve zasebne klinike za male živali v Sloveniji, na Viču v Ljubljani. Doktor Zaninović je tudi dolgoletni predavatelj na veterinarski fakulteti v Ljubljani, avtor številnih strokovnih in poljudnih objav, ima pa že dostojnega naslednika, to je sin Vice, solastnik klinike za male živali. Mlajši je prav tako specialist za nevrologijo, mehko kirurgijo in ortopedijo psov in mačk. Zlasti med nežnim spolom, kar je povsem normalno, je izjemno priljubljen dr. Vinko Jerićević, specialist ginekolog in porodničar; kajpak ima tudi on družinske korenine v Dalmaciji, kar ponosno pove vsakomur. Po materini strani se hrvaška kri pretaka po žilah evroposlancev Iva Vajgla in Jelka Kacina, iz hrvaškega Medžimurja pa sta doma nekdanji visoki policijski in obrambni funkcionar Boris Žnidaršič in nekdanji minister za notranje zadeve v prvi Janševi vladi Dragutin Mate, zdaj poslanec SDS, ki je rojen v Čakovcu. Po očetu je Hrvat smučarski skakalec Robert Kranjec, prav tako po očetu, Dalmatincu iz Makarske, pa je Hrvat nekdanji minister za okolje in prostor Roko Žarnić.
Toda vsi skupaj niso niti približno takšni kalibri oziroma tako popularni, kot je še en Hrvat, konkretno Medžimurec po starših, sicer rojen Ljubljančan in Šiškar, nekdanji nogometaš, zmagoviti selektor Slovenije izpred desetih let, ki je zdaj znova na čelu nogometne reprezentance, karizmatični Srečko Katanec. Oče je bil delavec v Litostroju, tam je delala tudi mati, stanovali so v litostrojskih blokih. Toda Srečko, ki je pred dnevi srečal abrahama, je zaveden in ponosen Slovenec, pred leti so Hrvati, ko se je potegoval za hrvaškega nogometnega selektorja, postavili pogoj, da se opredeli za njihovega, a jih je gladko zavrnil: zelo kratko in jasno jim je povedal, da so njegovi starši po rodu sicer Hrvati, da pa je on od nekdaj Slovenec in bo tako tudi ostalo.
Dalmatinske korenine Roka Petroviča
Že pred drugo svetovno vojno je prišel iz rodne Vele Luke na Korčuli v Ljubljano odvetnik Petrovič. Slovenskim članom OF oziroma aktivistom VOS je ostal v najlepšem spominu zlasti zaradi poštenega in nadvse zagnanega zagovarjanja v sodnih procesih, ki so jih na ljubljanskem sodišču proti njim sprožali italijanski fašistični okupatorji pod vodstvom visokega komisarja za provinco Ljubljana Emilia Graziolija in njihovi slovenski pomagači. Njegov vnuk je legendarni smučarski šampion Rok, med njima pa je bil odvetnikov sin in Rokov oče Krešimir, kineziolog in nekdanji profesor ter dekan fakultete za šport v Ljubljani ter začetnik sociologije športa pri nas.
Rokov prvi uspeh je naslov mladinskega svetovnega prvaka v slalomu, ki si ga je prismučal leta 1983 v Sestrieru v Italiji. Potem je hitro napredoval proti slalomskemu svetovnemu vrhu in eksplodiral v sezoni 1985/86, ko je s kar petimi zmagami ter še po enim drugim in tretjim mestom prepričljivo kot prvi Slovenec osvojil mali kristalni globus v slalomski razvrstitvi. Že leta 1988 je postavil tekmovalne smuči v kot (nekateri so nekoliko vihali nos, ker je namesto na takrat svetih Elanovih smučal na Rossignolovih) in se posvetil študiju na ljubljanski fakulteti za šport. Tam je leta 1991 diplomiral s temo kršitev človekovih svoboščin v športu. Jeseni 1993 bi moral magistrirati, a je tik pred zagovorom magistrske naloge utonil med potapljanjem prav pri Veli Luki, od koder so doma njegovi predniki. Ljubezen do morja in potapljanja je Rok prav gotovo nasledil po očetu Krešu, nekoč sijajnem podvodnem športnem ribiču, v paru z legendarnim Jožetom Turkom sta bila v 60. letih prejšnjega stoletja nepremagljiva celo v evropski konkurenci.
