In spet je vse po starem. Nenadoma nismo več nadvse spoštovani in cenjeni državljani, katerih blagor in sreča sta bila do danes najvišja cilja onih, ki so se podali v boj za oblazinjene stole v državnozborski restavraciji, koder bodo lahko že od pojutrišnjem dalje kosili po tri ali štiri evre in srebali kavico za nekaj deset centov. Prebujeni v zadnjo, molku zavezano predvolilno soboto, smo naposled odrešeni obljub, kako bo v imenu našega blagostanja prav vsaka ulica v slehernem domačem kraju slehernega volivca dodatno asfaltirana, kako bo novozgrajenih mostov toliko, da polovica rečnega ribjega življa nikoli več ne bo videla dnevne svetlobe, kako bodo zdravniki, posebno na urgencah, v vrstah čakali na morebitne paciente, kako se bo odstotek nezaposlenosti že prihodnji mesec zmanjšal na številko, ki jo kaže preostanek prstov desne roke vaškega mizarja, kako bodo lahko poslej tudi Murine delavke vsaj enkrat na teden obiskovale najuglednejše slow food prestižne restavracije pod Alpami, kako... Skratka, zaživeli bomo življenje, kot smo ga že leta vajeni. Kot se bo na ustaljena pota svojih predhodnikov že jutri zvečer podalo njih devetdeset izmed tisočstodvaintridesetih poslanskega fotelja željnih.
Debela tisočnija bo torej jutri poražena. A je prvi rok za popravni izpit že pred vrati. Oktobra bodo lokalne volitve, kjer bo odstotek izvoljivosti še neprimerno večji. V igri bo 212 prisilno izpraznjenih županskih foteljev, da pripadajočih svetniških mest sploh ne omenjam. In znova bo treba pravim ljudem na pravem kraju povedati prave stvari. Že naučene. O novih metrih asfalta, mostovih, novih delovnih mestih, prihajajočih zdravnikih, blagostanju. Kajti le pesnik se rodi, govorca za naše potrebe je moč zlahka narediti. Brez prebiranja Sokrata, največjega mojstra dialoga kadarkoli na zemeljski obli, kajti stopetodstotno zagotavljam, da ga ne bi razumeli.
Po svoje škoda. Sicer bi vedeli, kako je edina prava modrost vedeti, da ničesar ne vemo. Da je treba najprej spoznati svoje neznanje in potem graditi. Tudi srečo, svojo in drugih. Pri nas pa se slovenski politiki zgledujejo po slovenskih zakoncih. Kar 73 odstotkov jih je namreč prepričanih, da so srečnejši, odkar so začeli varati.