Mraz je bil ugoden za kmetijska tla. Ko zamrzujejo in se tajajo, se zaradi razrezanja in krčenja rahljajo. Kljub otoplitvi je odtajevanje površinskega sloja počasno, saj so bila v preteklih tednih zamrznjena od 10 pa celo do 30 cm globoko.
V sredo in v četrtek bo večinoma oblačno, le na Primorskem bo deloma jasno. Burja se bo spet nekoliko okrepila. V četrtek bo v notranjosti Slovenije ponekod rahlo naletaval sneg.
|
Jezerca na kmetijskih površinah
Otoplitev, ob kateri so dnevne temperature zraka po nižinah dosegale okoli 10 °C, je počasi topila ledeni pokrov na kmetijskih površinah, marsikje so se pojavila jezerca, odtalili so se potoki in tudi večja jezera. Tega so se najbolj razveselile ptice, race in druga perjad, ki so spet našle svoj poligon za življenje. Pri tem pa se pojavlja druga težava – ptičja gripa.
Vsak kmetovalec ve, da bodo tla, ki so bila pozimi pomrznjena, spomladi lažja za obdelavo. Ima pa proces zamrzovanja in odtajevanja tudi slabo stran. Na Primorskem, kjer ni snega, se ob tem površinski sloj po navadi izsuši, v prašnati strukturi je v nevarnosti pred burjo, saj ga ta lahko odnaša.
To se je ob močni burji zgodilo tudi letos v Vipavski dolini, močno pa je ostal v spominu februar leta 2012, ko je odnesla vrhnji nepovezan sloj tal in povzročila veliko škode.
Tla pod snegom
Najbolje je, da so pozimi tla pokrita s snegom. Varuje površinski sloj pred močnim nihanjem temperatur, ozimne posevke pred zmrzaljo in jih po tem, ko se snežna odeja tali, oskrbi z vlago.
A niti ta razplet letos ni bil povsem ugoden, kajti tla so zamrznila, še preden je padel sneg, ko so se talila, pa je zamrznjen sloj marsikje preprečeval pronicanje vode v globino, zato je zastajala na površini, kar je lahko zelo neugodno, če to doleti površine z ozimnimi posevki.
Če pa snežna odeja traja predolgo in se povrhu še močno zaskorji, se posevki pod njo lahko zadušijo, in če traja predolgo, so v nevarnosti še pred snežno plesnijo.
Je mraz odgnal škodljivce in bolezni?
V Sloveniji so prisotne težave, vezane na gripo in druge »zimske« bolezni. Pri tem se pojavi vprašanje, kako bodo nizke temperature zraka vplivale na preživetje škodljivih organizmov, bolezni in insektov.
Na primer, rastlinske glivične bolezni prezimujejo v obliki trosov ali spor običajno med odpadlim listjem ali v tleh. V teh razvojnih oblikah lahko preživijo tudi precej nizke temperature.
V aktivne razvojne faze preidejo spomladi, ko so primerne temperature in je ob padavinah na voljo dovolj vode, da spore izbruhnejo in okužijo mlade liste, kot so na primer izbruhi askospor pri škrlupu, ki ogroža jablane in hruške. Najbolj pereč je v zadnjih letih množičen pojav lubadarja, ki desetka naše smrekove gozdove. Ta sicer v tem času miruje, a preživi lahko tudi zelo nizke temperature zraka, po nekaterih virih celo do –15 °C.
Zanimivo bo videti, ali so nizke januarske temperature vplivale na nekatere tujerodne vrste insektov, ki jih je iz drugačnih podnebnih razmer globalizacija zanesla v naše kraje. Nizke temperature po vsej verjetnosti niso poškodovale dreves, saj niso padle pod vrednosti, ki jih rastline, prilagojene na naše podnebne razmere, lahko prenesejo.
Zanje bi lahko bil nevaren težak moker sneg zaradi lomov ali žled, a se ta na srečo ni zgodil. Občutljivejše vrste drevnin, za katere vemo, da zimskih razmer ne bi prenesle, pa je treba vsakič pred zimo zaščititi. V prelomu v tretjo dekado januarja so v krajih s snežno odejo temperature zraka padle večinoma pod –10 °C. Nizke temperature so za zimsko mirovanje potrebne, vendar je pomembno, kako so se za tak mraz utrjevale jeseni.
Januarski mraz
Januar 2017 je bil v Sloveniji v znamenju pogostih hladnih severnih in vzhodnih vetrov in sorazmerno redkega dotoka zračne mase od zahoda. Po podatkih Arsa je bil letošnji od 2 do 5 °C hladnejši glede na povprečje obdobja 1981–2010.
V gorah je bil nazadnje podobno hladen v letih 2010 in 2004, na Primorskem leta 2000, marsikje po nižinah v notranjosti (npr. v Ljubljani, Novem mestu in Celju) pa davnega leta 1987. Od leta 1961 je bil najhladnejši januar večinoma leta 1963, ponekod pa leta 1964 ali 1985; takrat je bilo še za 1,5–5 °C hladneje kot letos.
Veter je v posameznih dneh ponekod znatno povečal občutek mraza. Razlog za letošnji mraz je v dveh prodorih arktične oziroma polarne zračne mase proti južni Evropi. Sočasno so januarja na severu Evrope (npr. v Skandinaviji) imeli za ta čas nenavadno visoke temperature.
Kljub mrazu snega ni bilo veliko; prvih 11 dni je bilo skoraj povsod po Sloveniji kopno, nato je po večini nižin v notranjosti zapadlo od 5 do 20 cm snega, ki se je obdržal do konca meseca.
Sončnega vremena je bilo na zahodu Slovenije mnogo več kot običajno, po nižinah v notranjosti države pa zaradi pogoste megle ali nizke oblačnosti približno toliko, kolikor znaša dolgoletno povprečje (to je okoli 80 ur).
7. februar 1988
V Julijskih Alpah je nad višino okoli 1600 m močno snežilo, nižje pa deževalo. Do naslednjega jutra je v preteklih 48 urah v Lepeni na Bovškem padlo 303 mm padavin; v Ukancu v Bohinju so namerili 267 mm, na Žagi pri Bovcu 244 mm, v Logu pod Mangartom 201 mm in v Stari Fužini v Bohinju 145 mm padavin.
Kaj postorimo na sredini februarja
Svečan je zadnji pravi zimski mesec in že napoveduje prihod pomladi. Če smo januarja bolj ali manj o vrtu le razmišljali, lahko februarja začnemo prva dela (obrezujemo drevje, pripravljamo tople grede ...).
