Jutri bodo prišli 
begunci iz Grčije

LJUBLJANA, ATENE, RIM – Jutri bo k nam vendarle prispela že pred časom napovedana prva skupina beguncev in migrantov, ki so za zdaj še na območju nekaterih drugih držav članic EU in ki naj bi jih do konca prihodnjega leta (za zdaj le iz Grčije in Italije) preselili v Slovenijo v skladu z dogovorom med EU in Turčijo. Najprej se je še govorilo, da bodo začeli prihajati že aprila, a je bilo potem, ker so se priprave na njihov prihod nekoliko zapletle oziroma zavlekle, izvajanje preselitvenega načrta (le začasno) preloženo. No, v tem in prihodnjem letu naj bi se iz Grčije in Italije v Slovenijo preselilo ter se v Sloveniji naselilo 567 beguncev in migrantov, še največ bodisi iz Sirije in Iraka bodisi iz Afrike, denimo iz Eritreje, v nadaljevanju pa najverjetneje tudi iz Centralnoafriške republike, Svazija, Jemna in Bahrajna. Kakor koli, prvič naj bi jih prišlo le približno 30, prav vsi pa naj bi bili tudi odločeni pri nas oddati prošnjo za azil, za stalno (trajno) namestitev v naši majhni, vendar kljub temu razmeroma gostoljubni državici. Kdaj bo najverjetneje iz Italije prispela naslednja skupina, bo, kajpak, odvisno predvsem od odločitev, ki naj bi jih v kratkem sprejela naša zahodna soseda. Slovenska vlada je sicer že pripravila tako imenovani okvirni časovni načrt, v skladu s katerim naj bi se k nam vsak mesec preselilo med 30 in 40 prebežniki in migranti, ki so ali še(le) bodo zaprosili za azil. Že zdaj je jasno, da bo treba ta načrt naše vlade in druge, ki zadevajo njihovo namestitev v Sloveniji, nujno nekoliko prilagoditi in po potrebi dopolniti.

Preverili so jih, še mi jih bomo

Naši oblastniki so, tako jih je vsaj javno pohvalilo notranje ministrstvo z notranjo ministrico mag. Vesno Györkös Žnidar na čelu, sicer zadovoljni, saj naj bi vse, ki jih bo EU selila v Slovenijo, menda že ustrezno varnostno preverili. Ni pa nujno, da bodo kar vsi nazadnje pri nas (pri)dobili status azilantov, saj jih bodo, komaj bodo v slovenskem azilnem domu (še preden jih bodo iz njega preselili v tako imenovane integracijske hiše, v Ljubljano in Maribor), individualno in še dodatno obravnavali. Slovenska država je resda, kot temu pravimo, zavihala rokave, saj namerava tudi med državljani Slovenije čim prej oziroma pravočasno preveriti, koliko bi nas bilo pripravljenih prišlekom s statusom begunca ali statusom azilanta oddati svoja stanovanja za čas trajanja integracijskega procesa, v katerem se bodo znašli, ko bodo pri nas.

Spomnimo se, evropski poslanec dr. Igor Šoltes je že marca, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nazorno opozoril, da bi kazalo načrt za zajezitev begunske krize uresničevati v skladu z dogovorom oziroma dogovarjanjem med državami članicami EU, ne pa kar z nekakšno kravjo kupčijo s Turčijo kot prav gotovo z vsemi žavbami namazano podizvajalko, ki ji Evropska unija očitno ne bo za njene usluge plačala samo šest milijard evrov, marveč ji bo zagotovila tudi kopico pravzaprav nesprejemljivih odpustkov na področju kršenja človekovih pravic, omejevanja svobode medijev ipd. Drži, na podlagi dogovora med EU in Turčijo naj bi iz Grčije v Turčijo resda pospešeno vrnili približno 72.000 sirskih prosilcev za azil, vendar naj bi članice Evropske unije potem sprejele enako število beguncev iz Sirije, prav tako 72.000. Znano je tudi, da so del sirskih beguncev, ki so jih najprej že sprejeli v Nemčiji, začeli sprejemati na Finskem in Nizozemskem. Celo naša jugovzhodna soseda Hrvaška je EU obljubila, češ da je pripravljena tudi sama sprejeti skoraj 500 Sircev.

Skratka, Slovenija se je zavezala, da bo za zdaj (do konca leta 2017) sprejela nekaj sto migrantov, ki zares potrebujejo mednarodno zaščito ali so do nje upravičeni, ter tudi tiste, ki so jim v drugih državah članicah EU doslej že priznali status begunca. Naša država naj bi sicer od EU za vsakega na svoje ozemlje trajno preseljenega begunca ali prosilca za azil dobila 10.000 evrov evropskih sredstev. Evropski sklad za integracijo (Amif) pa naj bi nam kril do 75 odstotkov stroškov njihove integracije. K nam preseljenim beguncem in prosilcem za azil bo namreč treba omogočiti učenje slovenskega jezika, jih seznaniti z delovanjem našega pravnega in upravnega sistema, jim omogočiti, da čim prej spoznajo okolje, v katerem bodo odslej živeli, jim pojasniti, kako delujejo slovenske ustanove.