Čeprav v letošnjem vegetacijskem obdobju ni bilo obsežnejših težav s sušo na kmetijskih površinah, so bila za letošnje poletje značilna krajša sušna obdobja, v katerih je rastline pestil sušni in tudi vročinski stres.
O težavah s sušo poročajo le oljkarji
Poletna meteorološka vodna bilanca je bila regijsko zelo raznolika. Konec septembra je najbolj izstopalo obalno območje, kjer se je vodni primanjkljaj od sredine junija vztrajno poglabljal. Na Obali je tako znašal okrog 460 mm, kar je bistveno več kot v drugod po Sloveniji. Kljub temu ni bilo tako hudo kot v preteklem letu ali v letih 2007 in 2003, ko smo doživljali katastrofalno sušo, ki je odnesla pol pridelka.
V drugi polovici septembra so pod mejo zmerne suše padli tudi vodni primanjkljaji na Štajerskem, Dolenjskem ter Goriškem.
Kljub vsemu suho vreme ugodno vpliva na spravilo pridelka, o težavah s sušo zato poročajo le oljkarji.
Zaradi vročine in sušnih stresnih intervalov v poletju pa je lahko kakovost pridelka ponekod slabša, posebno tam, kjer je bila aprilska pozeba.
V prihodnjih dneh dežja ne bo, zato se vodna bilanca ne bo spremenila.
Napoved Po sončni soboti je prva oktobrska nedelja prinesla dež in hlad. Ponedeljkovo jutro je pokazalo bele vrhove gora. Počasi se bo začela tudi nova kurilna sezona. Najvišje dnevne temperature zraka v začetku prvega oktobrskega tedna so bile le med 11 in 15, na Primorskem do 20 °C. Najnižje jutranje temperature pa so padle na 3 do 8 °C, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske na okoli 1 °C, ob morju 12 °C. Od 6. do 11. oktobra Nad vzhodno in srednjo Evropo se bo v višinah zadrževalo dokaj izrazito jedro hladnega in vlažnega zraka. Ciklonska območja bodo v naši bližini južno in vzhodno od naših krajev. O četrtka do torka kaže na večinoma suho vreme. Jutra bodo sveža, v zatišnih legah ni izključen pojav slane. Jutranje temperature bodo marsikje pod 5 stopinj, najvišje dnevne pa okoli 15, le na Primorskem do 20 °C. |
Nizkovodno stanje rek
V drugi polovici septembra je bilo v večjem delu države nizkovodno stanje rek. Večina ima mali pretok, vodnatost je manjša, kot je značilno za zgodnjo jesen. Izjema sta Drava in Mura, ki ohranjata srednje letne pretoke, kar je običajno za ta letni čas. Posamezne manjše reke v jugozahodni in severovzhodni Sloveniji imajo suho strugo.
V prihodnjih dneh se bo vodnatost rek po vsej državi še naprej počasi zmanjševala. Padavine v nedeljo in na začetku tega tedna ne bodo bistveno prispevale k povečanju vodnatosti rek po državi.
7. oktober 2011 Ob prehodu hladne fronte se je od prejšnjega dne močno ohladilo. Meja sneženja se je spustila pod 1000 m, ponekod celo pod 500 m nadmorske višine. V Ratečah je bilo ob 14. uri le 0,8 °C, kar 20,2 °C manj kot 24 ur prej. V Novem mestu je bilo s 6,2 °C 19,5 °C hladneje kot dan prej, na Lisci nad Sevnico z 0,1 °C 19,4 °C, na Letališču Maribor s 5,5 °C 19,0 °C in v Biljah pri Novi Gorici z 8,3 °C 17,3 °C hladneje. Naslednje jutro so na Voglu (1535 m) namerili 27 cm, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) 20 cm, na Strojni na Koroškem (940 m) 14 cm in na Travi nad dolino Kolpe (774 m) 13 cm snega. |
Podpovprečna zaloga podzemne vode
Po podatkih hidrološke službe ARSO so gladine podzemnih voda in pretoki kraških izvirov v Sloveniji večinoma podpovprečni za ta letni čas.
Na aluvialnih vodonosnikih imamo povprečno stanje predvsem na območju Vipavske doline ter Kranjskega in Sorškega polja.
Gladine podzemne vode so bile konec septembra malo pod povprečjem na območju Celjske, Dravske in Murske kotline. Podpovprečne gladine podzemne vode za ta čas so predvsem na obrobnih delih vodonosnikov Dravske in Murske kotline, ki ju napajata Drava in Mura, ter v Krški kotlini.
Najnižje gladine podzemne vode imamo tačas na območju Vodiškega in Ljubljanskega polja.
