Jupitri in voli

Zaupanje ljudi v politiko in sodstvo je v Sloveniji rekordno nizko. V zadnjem tednu dni sta dva nepovezana dogodka lepo ponazorila, zakaj je tako. Najprej je prišlo na dan, da so konec avgusta v Murski Soboti policisti zaradi preglasnih gostov obiskali gostinski lokal, ki je tudi prekoračil odpiralni čas. Pri popisu oseb je, kot so pozneje ugotovili, predsednica murskosoboškega okrajnega sodišča podala napačne podatke o tem, kdo dejansko je. Gospa se je izdajala kar za svojo upokojeno sodelavko. Na vprašanje novinarjev Financ, ali bo vrnila mandat, pa je gospa odgovorila kar z vprašanjem: »Povejte mi, je to res tako hudo, da bi morala?« Predsednica okrajnega sodišča, ki je policistom podala lažne podatke o svoji identiteti, torej meni, da ji zaradi tega njenega ravnanja ni treba odstopiti niti s funkcije predsednice okrajnega sodišča, niti kot sodnica. Pravzaprav je bolj, kot samo dejanje, skrb vzbujajoč odziv sodnice nanj, ki kaže na pomanjkanje samopercepcije o tem, kaj je spodobno ravnanje v takšnem primeru. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je še junija na okrogli mizi slovenskega sodstva poudarjal, da morajo sodniki izkazovati etiko in integriteto, ti vrednoti pa da močno vplivata na ugled in verodostojnost sodnega sistema. Ko gre za etična vprašanja, ni kompromisov, je dejal. Po vseh teh besedah bi seveda pričakovali, da se bo nemudoma odzval in pozval sodnico, naj premisli o morebitnem odstopu. Ampak vse tiho je bilo. Razkorak med besedami in dejanji je v slovenskem sodstvu očitno še vedno prevelik, da bi se kaj premaknilo, zaupanje vanj pa temu primerno nizko. Drug primer razlogov za nizko zaupanje sta politika in ravnanje dosedanje predsednice vlade Alenke Bratušek. Ker gospa očitno sklepa, da bi poročilo KPK glede njene samokandidature za evropsko komisarko lahko ogrozilo njeno izvolitev v Evropskem parlamentu, tega poročila preprosto ne dvigne in pač leži na pošti. Seveda je odveč pripomniti, da je pred tem javno zatrjevala, kako se sprejemu te pošiljke niti slučajno ne bo izogibala. Velika večina državljanov niti pomisli ne, da bi se policistom, ko jih legitimirajo, izdajali za nekoga drugega ali pa, da bi na primer na pošti kar pustili ležati nadležne pošiljke slovenskih uradnih organov. Za Slovenijo očitno pač še kako velja star latinski pregovor Quid licet lovi, non licet bovi oziroma Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volom. Dokler bomo dežela dvojnih meril, bo tudi zaupanje v institucije države na psu.