Travnike delimo glede na število košenj, večinoma so dvokosni in trokosni. Košnja sredi maja omogoča spravilo drugega in tretjega odkosa – ocenjen skupni pridelek je na trikosnem, maja košenem travniku za približno 2,8-krat večji kot na enokosnem, junija košenem travniku.
2. junij 1977: Jutro je bilo med najhladnejšimi v juniju od leta 1950, marsikje je bila slana. V Ambrusu na Dolenjskem se je ohladilo na –1,4 °C, na Planini pod Golico je termometer pokazal –1, na Lipah na Ljubljanskem barju in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu –0,9, na Letališču Brnik –0,8 in v Murski Soboti –0,1 °C.
Kosimo maja ali junija
Če je vreme ugodno, gnojeni dvokosni travnik kosimo že zadnjo dekado maja, ko prvič kosimo trokosne travnike. Včasih pa nas neugodno vreme prisili, da trokosni travnik prvič kosimo šele junija.
Koševine lahko sušimo na različne načine, od sušenja na tleh do dosuševanja z napravami. Pri sušenju mrve na tleh se izguba hranilnih snovi giblje od 20 do 30 odstotkov ali celo več in je močno odvisna od vremena. Pri sušenju izhlapeva voda, spreminjata se vrsta in količina vitaminov.
Če pokošeno travo namoči dež, se podaljšuje čas dihanja rastlin, začne pa se tudi razgradnja organskih snovi. Dihanje in mikrobiološka razgradnja trajata toliko časa, dokler se vlaga ne zmanjša na 15 do 20 odstotkov. Velika je tudi izguba zaradi drobljenja pri obračanju.
Kakovostno seno je dober vir beljakovin, ki ga označuje dokaj velika vsebnost surovih beljakovin. Sena junijske košnje ne moremo uvrščati med beljakovinska krmila, s katerimi izboljšujemo vrednost krmnih obrokov.
Prej nasprotno, obroke s takim senom je treba izravnati s krmili, ki vsebujejo veliko beljakovin. To je še posebno pomembno, če slaba kakovost sena sovpada tudi s slabo travno silažo ali če je v obrokih veliko koruzne silaže.
V sredo in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v popoldanskem času bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, pogostejše bodo v zahodni Sloveniji. Jugozahodnik bo v četrtek oslabel. Vremenski obeti od 2. do 7. junija 2016 Evropa bo v višinah večinoma preplavljena z razmeroma vlažnim atlantskim zrakom. Zračni tlak v srednji Evropi in na območju Alp bo postopno naraščal. Dopoldnevi bodo v Sloveniji dokaj sončni, sredi dneva in popoldne pa bo zaradi močnega junijskega sonca nastajala kopasta oblačnost in z njo krajevne plohe ali nevihte. Najvišje dnevne temperature zraka bodo večinoma okoli 25 °C. |
Če rožnika sonce pripeka,
vmes dežek pohleven rosi,
ni treba se bati nam teka:
obilo nam zemlja rodi.
Kdaj je seno suho?
Nastopili so topli dnevi, z najvišjimi temperaturami zraka blizu 30 °C, ko se je marsikdo odločil za košnjo in sušenje sena. Sušenje je lahko uspešno samo, če je relativna vlaga zraka nižja od vlažnosti materiala. Med zaželeno vlažnostjo oziroma suhostjo materiala in relativno zračno vlago obstaja neobhodna povezava – higroskopsko ravnotežje.
Če želimo osušiti krmo z začetno vlažnostjo 40 odstotkov, mora biti relativna zračna vlaga manjša kot 85 odstotkov. Pri trajnem skladiščenju suhega sena, katerega vlažnost je manj kot 20 odstotkov, mora biti relativna zračna vlaga pod 65 odstotkov.
Na primer, pri sušenju krme z začetno vsebnostjo vode 50 odstotkov moramo za pridobitev 100 kg suhega sena odvzeti krmi 60 l vode. Če je začetna vlažnost krme 40 odstotkov, pa je treba za pridobitev 100 kg suhega sena odvzeti vlažnemu senu skoraj polovico manj vode.
Navedeni primer dokazuje, kako pomembno je sušenje na travniku ob sončnem vremenu. Z vlažnim zrakom in v slabem vremenu se sušenje sena ne more izvajati. Za osušitev sena na travniku so zato potrebni od trije do štirje dnevi lepega sončnega vremena. Skrajšanje časa sušenja in manjšo odvisnost od vremena pa nam omogočijo sušilne naprave.
Pogost način spravila krme je siliranje. Z njim dosežemo, da krma po spravilu zaradi okolja, v katerem je skladiščena, začne anaerobne biokemične reakcije, ki ji dodajo prehransko vrednost.
Okolje, v katerih se ti procesi dogajajo, je različno. Suho seno lahko spravljamo tudi v okroglih balah. Ta način je primeren, če je seno dovolj osušeno, ker je s tem povezana tudi kakovost shranjene krme. Bale izdelujemo z isto mehanizacijo, kot jo uporabljamo za siliranje v okrogle bale, le da ovijanje na koncu ni potrebno.
Pri košnji ne pozabimo na ptice
Večina travniških ptic ob koncu maja gnezdi. Ob košnji travnikov in pašnikov v drugi polovici maja je treba poudariti, da je ogroženost bistveno manjša pri zelo zgodnji košnji pred 5. majem ali zelo pozni v drugi polovici junija, kar velja le za nižinsko območje osrednje Slovenije.
Zgodnjo košnjo priporoča tudi dobra kmetijska praksa, saj pridelamo krmo boljše kakovosti. Uporabnost krme, ki jo kosimo po 15. juniju, pa je precej omejena. Ekstenzivni enokosni travniki so ključnega pomena za ohranitev travniških ptic in drugih travniških živali in so hkrati med najbolj ogroženimi habitati. Kosimo jih po 15. juniju.
