NA KOŽO

Junaki po slovensko

Objavljeno 29. julij 2015 00.20 | Posodobljeno 17. avgust 2015 11.03 | Piše: Rok Tamše

V slovenski košarki se je utaborilo šminkerstvo iz Union Olimpije.

Goran Dragić, Beno Udrih, Saša Vujačić, Erazem in Domen Lorbek, Edo Murić, Gašper Vidmar, Mirza Begić, tem pa bi lahko dodali še zadnjega »grešnika« Alekseja Nikolića, ki je sporočil odpoved sodelovanja selektorju slovenske košarkarske reprezentance Juretu Zdovcu. To je seznam igralcev, ki jih letos ne bomo videli v svetem dresu na septembrskem evropskem prvenstvu. Predtekmovanje bodo marketinški junaki, a vseeno povsem zasluženo ljubljenci slovenskih src odigrali v Zagrebu, kjer bo športni naboj toliko močnejši, armada slovenskih navijačev pa številna za zgled vsem. Žal bodo morali navijači športne strasti nekoliko prilagoditi kapacitetam okrnjene slovenske vrste, v kateri so še spomladi napovedovali boj za kolajno, z današnjega zornega kota pa bi že uvrstitev v četrtfinale vpisali v kategorijo uspeha.

Ne glede na to si reprezentanca zasluži brezpogojno podporo javnosti, čeprav ji vodstvo Košarkarske zveze Slovenije s cincanjem pri komuniciranju zamegljuje dogajanje v nacionalnem moštvu in okrog njega. Tej organizaciji se je na neki način zgodil paradoksalni položaj. V pisarnah zveze so ogromno stavili na marketing in piarovstvo, menda v službi igralcev in košarke, ves čas pa se jim dogajajo kratki stiki z največjimi asi. Seveda moramo upoštevati smolo s preštevilnimi poškodbami, hkrati pa se ne moremo znebiti občutka, da je vse manj tistih, ki jim reprezentanca pomeni še kaj več od lastnega uveljavljanja na mednarodnem prizorišču. Leta smo govorili o najboljšem rodu košarkarjev v slovenski zgodovini, napadu na kolajne, vse pa je ostalo neizpolnjeno, nedorečeno, vselej s kupom izgovorov.

Daleč od tega, da bi omalovaževal trud in predanost aktualnih reprezentantov ter vseh drugih akterjev v slovenski košarki, a zdi se, da je vse skupaj nekoliko zastrupilo neke vrsto šminkerstvo, ki se je že dolgo tega utaborilo pri Union Olimpiji, kjer prodajajo le še staro embalažo. Naša košarka mora nazaj h koreninam, k znoju, krvi in solzam pod koši, da bi potem navijači sami zaklicali junakom, ki ne pomislijo niti za trenutek, ko gre za reprezentanco.

Deli s prijatelji