PRVAČINA – Najmanj dve družini v vasi Gradišče nad Prvačino iz dneva v dan zreta v čedalje širše razpoke na tleh, stenah in stropih svojih hiš. Stalno in obilno deževje v letošnji zimi je pospešilo plazenje zemlje pod najmanj petimi hišami ob vznožju vasi, zato so razpoke iz dneva v dan širše, najbolj prizadeti se bojijo, da bodo morali zapustiti svoje domove. Srce se še posebno trga tistim, ki so bili v Gradišču rojeni, ki so pred desetletjem, dvema ali tremi vlagali vse svoje prihranke v obnovo hiš, samo da bi si izboljšali bivalni standard. Plaz zdaj grozi, da se bodo njihovi domovi sesuli kot hišice iz kart.
»Že pred leti je bila predlagana rešitev. Vse težave izhajajo iz tega, ker so kanalizacijske in meteorne vode stihijsko speljane pod stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, zato je edina rešitev odvod teh voda. Tako kot smo pred leti rešili plazenje na drugem robu vasi. Razumem, da je državna blagajna za te namene prazna, vendar smo veliko podobnih problemov rešili s projekti, s katerimi smo pridobili evropska sredstva. Še staro vodstvo novogoriške mestne občine se je obvezalo, da bodo poskušali rešiti problem v Gradišču nad Prvačino, zakaj ga niso speljali do konca, ne bi vedel povedati. Zaradi letošnje namočenosti zemlje so premiki plazišča hitrejši, mi sicer s plombami spremljamo hitrost in moč drsenja, vendar če se stvar ne bo trajno sanirala, grozi nevarnost izselitve ljudi z najbolj ogroženega območja,« je prepričan geolog Boris Rijavec.
Rešitev in izhod sta nakazana
»Te hiše z možem Kajtimirom ne bova nikoli zapustila, tudi če naju pokopljejo ruševine. Precej denarja in žuljev smo vložili, samo da smo izpolnili željo tasta Albina, da se domačija obnovi in ohrani,« pravi Joži Majer, ki se je v vas priženila pred 34 leti. »Že pred mojo poroko sta obnovo začela bodoči tast in mož. Na tastovo željo je hiša ohranila le zunanje zidove, kar je bila verjetno napaka, saj bi jo bilo boljše porušiti do tal, postaviti nove temelje in na njih začeti novogradnjo. Na našem koncu vasi so se prve težave začele pred nekaj več kot desetimi leti, ko so sanirali plaz na drugem robu vasi. Tedaj se je novi plaz pojavil pri nas. Po končani večletni obnovi sem poklicala agenta ene od zavarovalniških hiš, in kot da bi imela neki šesti čut, sem hotela hišo zavarovati tudi proti plazenju. Agent je zagotovil, da to ni območje, ki bi bilo izpostavljeno plazenju. Hišo sem vseeno zavarovala nadstandardno. Prve razpoke so se pojavile okoli leta 2006. Na zavarovalnico smo vložili prvi odškodninski zahtevek. Priznali nam niso niti tolarja. Sin Peter, ki poleg naju z možem v hiši živi z dekletom Jano, bi rad vlagal v hišo in si jo uredil po svojih željah in potrebah. Toda, ali naj meče denar skozi okno? Kar doživljava z možem, je žalostna zgodba. Toliko ljubezni in zagnanosti je bilo vloženih v obnovo Majerjeve domačije,« se nikakor ne more sprijazniti Joži in dodaja, da bi se najraje preselila v šotor pred vladnim poslopjem. Drugega izhoda ne vidi.
Podobna žalost preveva tudi stanovanjsko hišo, katere lastnica je Zvonka Durcik, z njo pa živi še hčerka z možem in dvema otrokoma. »V naši hiši je že počila plošča, po njej je prvo deževje zalilo notranjost, kjer se razpoke samo še širijo. Največja ironija je tudi v tem, da se je k nam zatekel in preselil zet, doma iz Loga pod Mangartom po uničujočem plazu, ki je v Logu zahteval več življenj. Drsenje plazišča mu tudi v Gradišču nad Prvačino ne omogoča mirnega spanca,« je potarnala Durcikova.
Po besedah geologa Rijavca gre sklepati, da imata lokalna skupnost in država v rokah škarje in platno za rešitev težav nekaj družin iz Gradišča nad Prvačino. Rešitev in izhod sta nakazana.
