Jožetovo koruzo ponoči
 snedel in potacal medved

RIBNICA –»To ni za zdržat. Doma, gre za območje Velikih Poljan, ni miru pred lomastenjem medvedov, ki neusmiljeno pobirajo jesenske pridelke, tu v Bukovici, sredi travnikov pa sem ob njivo s silažno koruzo. Kaj naj naredim? Nič!« pravi Jože Marolt iz Dolenjih Podpoljan. Pol hektarja velika koruzna njiva je kljub muhastemu vremenu kazala dober silažni donos. Načrtoval je, da bo domov odpeljal vsaj pet prikolic užitne krme. A se je obrnilo drugače.

Hudo lačen medved, ki so mu predpisi umaknili hrano iz mrhovišča, je prihlačal iz gozda, ki je skoraj na robu bukovških dvorišč. Dvakrat ponoči je z užitkom oklestil pridelek; stebla je tako potacal, da jih bo moral gospodar odstraniti ročno in nato poravnati parcelo. »To, kar je še ostalo, sem moral vsaj dva tedna predčasno pobrati. Če k tej škodi dodam še stroške čiščenja potacane koruze, bom ob …, kaj čem reči,« Jože skomigne z rameni. In se loti preračunavanja. Za en hektar pomendrane koruze država plača 910 evrov. In to je vse. Na inštitutu za kmetijstvo so izračunali, da kmet v hektar veliko njivo od oranja do žetve vloži 990 evrov. Da bi to njivo zaščitil pred vsejedi, mora za ograjo s tremi žicami primakniti 1200 evrov. Dvajseturno delo, ki ga nihče ne računa, pa je ovrednoteno na okoli 150 evrov. »Ja, da bi dobili teh 910 škodnih evrov, moramo njivo dati v električno ograjo. To je absurd,« je ogorčen Marolt.

Vse pogostejši obiski zveri, zlasti volkov in medvedov, ki ne le da napadajo domače živali, ampak tudi sejejo strah po vaseh Ribniške doline, so na noge že drugič v tem letu dvignili tudi člane kočevske območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice. Ti so v Sodražici obravnavali pogoste, kot so dejali, skrb vzbujajoče razmere in prisluhnili klicu ljudstva: »Spat gremo v neznosnem strahu, prebujamo se z vse večjo škodo, podnevi pa se borimo proti zverem in birokratom. Do kdaj še?« A države, ki bi morala prisluhniti klicu prestrašenih in oškodovanih, v Sodražico ni bilo. Tudi zato je mnenje Janka Debeljaka, vodje kočevske območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice, padlo na realna tla: »V tej družbi se ustvarjata dve skupini. Na eni strani so raziskovalci, visoki funkcionarji in njihovi uslužbenci ter društva in posamezniki za zaščito narave in živali. Na drugi pa realni svet, ki živi na podeželju in je pravno podrejen prej omenjenim skupinam,« je dejal. »Smo v konfliktu, ni razumevanja. Razmere so večplastne, domačini opozarjajo, trpijo. Mi ugotavljamo, navajamo dejstva, odziva z druge strani ni. Ljudem je prekipelo, zato se lahko zgodi, da bodo z lastnim tveganjem prisiljeni ohranjati svoje življenje in premoženje.«

»V okolici Loškega Potoka in Nove vasi sta padla dva volka brez odločbe kmetijskega ministra. Minister in njegovi naj samo čakajo in kimajo Bruslju. Narod je sit vsega,« glas dviguje Jure Zidar. Volkovi so mu pokončali kravo in tri telice. »V letu 2014 je bilo iz narave odvzetih pet volkov: eden z rednim odstrelom, dva sta poginila, dva pa nelegalno odstreljena,« so zapisali v kočevski enoti zavoda za gozdove. Glas proti skrhanemu ravnovesju v naravi je povzdignil tudi France Prelesnik, predsednik območne kmetijsko-gozdarske zbornice.

Kako podeželju vrniti mir?

Kako podeželju vrniti mir, ko so v nekakšni vojni? Bolj ko se trudijo, slabše je. Zveri je vedno več, razumevanja države ni. »Pravijo, da nas komandira Evropa. Če je tako, naj Evropa odveže mošnjiček in vsakemu prebivalcu od Turjaka do Kolpe za sobivanje izplača po tisoč pesto evrov,« predlaga. Osrednji zbornici so dali pobudo, da se v enem letu iz okolja odvzame 100 medvedov (povoženi niso prišteti) ter osem volkov. Odvzem medvedov, ki tavajo po naseljih in ogrožajo ljudi, je edina racionalna rešitev, poudarja dr. Ivan Kos z biotehniške fakultete v Ljubljani, sicer starešina Lovske družine Velike Poljane. Težko pa zagovarja pobudo, da bi medveda na muho vzeli kar ob sleherni prijavi prisotnosti zunaj gozdov, v bližini ljudi. Meni, da jih je v Sloveniji okoli 420, število tistih, ki lomastijo in so lahko nevarni, pa je do dvajset, ne glede na populacijo.

Po podatkih štetij medveda na krmiščih maja 2014 so jih na Kočevsko-Belokranjskem našteli 212. Zadnje štetje (september) še ni ovrednoteno. »Ocenjujemo, da je številčnost zveri na tem lovsko upravljalskemu območju nekje okrog 250,« je dejal Bojan Kocjan, direktor kočevske enote zavoda za gozdove. Letos so iz narave odvzeli 40 medvedov; 31 z rednim odstrelom in pet z izrednim. Eden je poginil, trije pa so bili povoženi. Do konca septembra prihodnje leto je predlog za odstrel 45 kosmatincev in treh volkov. Do septembra letos so cenilci opravili skupaj 159 cenitev škode od zavarovanih vrst. Od tega sta dve tretjini od medveda, sledi škoda od volka in drugih vrst. Ocenjene škode je za petdeset odstotkov več kot v preteklem letu.