Poletni čas počitnic in dopustov je običajno kritičen, ko gre za rezerve krvne plazme, ki je prav v tem času še bolj potrebna zaradi več prometnih nesreč. Zato je območno združenje Rdečega križa Slovenije Gornja Radgona pripravilo tradicionalno poletno krvodajalsko akcijo, na katero se je odzvalo 152 krvodajalcev.
Še bo krvodajalec
Med krvodajalci je bil tako kot skoraj vselej v minulih letih tudi 62-letni upokojenec Jože Pajek iz Zbigovcev. Bilo je še posebno slovesno, saj je kri daroval že stotič. Prvič se je to zgodilo davnega leta 1974, ko je bil v JLA, nato je redno hodil darovat kri. Ob tej priložnosti mu je zahvalila predsednica OZ RKS Gornja Radgona Silva Vračko. Pajek je bil zaposlen v nekdanji Opekarni v Gornji Radgoni, nato še 32 let v Arcontu, še danes pa je izjemno aktiven v številnih društvih, predvsem pri gasilcih, upokojencih, Rdečem križu ipd. Izračunal je, da bo kri lahko daroval še najmanj 12-krat, če bo seveda tudi v prihodnje tako zdrav. Na radgonskem območju so največkrat darovali kri Franc Šibrat iz Lutvercev (121-krat), Anton Misja z Radenskega Vrha (110) in Andrej Fišinger iz Podgrada (104).
V Sloveniji je darovanje krvi prostovoljno, anonimno in brezplačno že od leta 1953. Krvodajalci s tem omogočajo nemoteno delovanje zdravstva, saj kljub izjemnemu napredku medicine umetne krvi še vedno ni na voljo.
Ko jo potrebujemo, smo odvisni zgolj od zdravih ljudi, starih od 18 do 65 let, ki so dragoceno življenjsko tekočino pripravljeni darovati. Ženske jo lahko dajo vsake štiri mesece, moški pa vsake tri.
V Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev, vsakih pet minut pa nekdo potrebuje kri, pravijo pri Rdečem križu Slovenije. Krvodajalstvo pokriva vse potrebe po krvi in krvnih derivatih, a kljub vsemu je dobro opozoriti, naj se ljudje rednih akcij še naprej udeležujejo, poudarjajo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Slovensko zdravstvo na leto potrebuje od 95.000 do 100.000 krvodajalcev, kar pomeni 45.000 litrov krvi. V Sloveniji je darovalcev okoli pet odstotkov, medtem ko se v Švici približujejo desetim odstotkom.