Jože čakal odškodnino, dočakal pa rubežnike!

SEVNICA – Saj ni res, pa je, bi lahko opisali kalvarijo nekdanjega avtoprevoznika Jožeta Grilca iz Sevnice. Pred 10 leti se je vanj, ko je bil na službeni poti, na Slovaškem zaletel domačin in mu po njegovi oceni povzročil za slabih 17.000 evrov škode. Na kraj dogodka je prišla policija, Slovak je krivdo priznal, izpolnili so evropski obrazec o prometni nesreči in se razšli. Danes, deset let po nesreči, je Grilc še vedno brez odškodnine. Je pa na njegova vrata potrkal cenilec Miran Tomšič, ki ga je tja s sklepom o izvršbi poslalo sevniško okrajno sodišče. Zarubilo mu bo hišo, ker po izgubljeni tožbi s Slovenskim zavarovalnim združenjem (SZZ) ni poravnal njihovih pravdnih stroškov v višini slabih 5000 evrov. Grilc je namreč potem, ko mu Zavarovalnica Triglav kot pooblaščena zavarovalnica slovaške zavarovalnice ni izplačala odškodnine, prek svojega odvetnika tožil SZZ. Postopek se je vlekel od okrožnega, višjega in vrhovnega vse do evropskega sodišča. To tolmači, da oškodovanec, ki mu pooblaščena zavarovalnica ni izplačala odškodnine, lahko zahteva povračilo škode od odškodninskega organa, v tem primeru od SZZ, a mora pred pravdo na ta organ nasloviti odškodninski zahtevek. Če njegovemu zahtevku ne bi ugodili, bi jih lahko tožil.

Izvirni greh oziroma ugotovitev 10-letnega pravdanja, v katero so bile vključene vse razpoložljive sodne institucije pri nas in celo evropska, je, da je Grilc oziroma njegov odvetnik Branko Derstvenšek potem, ko se pooblaščena zavarovalnica ni odzvala, zavarovalno združenje tožil, ne da bi prej na združenje vložil odškodninski zahtevek. Kljub temu pa vsi priznavajo, da se je nesreča v resnici zgodila, da je bil Grilc oškodovanec in da mu dejansko pripada odškodnina.

»Če to ni krivica,« je ogorčen Grilc. »Niti centa odškodnine nisem dobil, zdaj mi bojo pa še hišo vzeli!« Cenilec je temeljito opravil delo; ocenil je Grilčevo polovico hiše v Sevnici pa še domačijo v Zabukovju. In vse to zaradi petih tisočakov dolga!

Od Poncija do Pilata

Grilc je po prometni nesreči predpravdni odškodninski zahtevek poslal zavarovalnici ČSOB Poistovna Slovakia iz Bratislave, pri kateri je imel svoje vozilo zavarovan povzročitelj nesreče, in Zavarovalnici Triglav, ki je pooblaščena zavarovalnica za obravnavanje odškodninskih zahtevkov slovaške zavarovalnice v Sloveniji. Nobena izmed njiju v treh mesecih nanj ni odgovorila niti ni Grilcu poslala ponudbe za odškodnino. Zavarovalnica Triglav mu je pozneje sicer ponudila neko odškodnino, ampak dosti nižjo, kot jo je zahteval Grilc, zato je ponudbo zavrnil. Ker je ostal brez odškodnine, je proti SZZ vložil tožbo, s katero je zahteval plačilo 16.600 evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter povrnitev stroškov pravdnega postopka.

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da mora SZZ Grilcu plačati odškodnino. Višje sodišče je menilo drugače. Sledila je revizija na vrhovnem sodišču, to pa se je za razjasnitev primera obrnilo na evropsko sodišče v Luksemburgu. Po končanih sodnih procedurah se je izkazalo, da bi moral biti najprej vložen predpravdni zahtevek, šele nato tožba. Tak je pravni vidik te zgodbe; to, da bi moral Grilc dobiti odškodnino, pa nikogar ne briga.

Vsi delajo po zakonu

Zavarovalnica Triglav, ki v omenjenem primeru nastopa kot pooblaščenka tuje odgovornostne zavarovalnice, pojasnjuje, da so ravnali v skladu z določili zakona o obveznih zavarovanjih v prometu in v okviru pooblastil, ki jih v takšnih primerih določa ta zakon, »podrobnejših podatkov konkretnega primera pa zaradi spoštovanja zaupnosti podatkov o zavarovalcih in zavarovancih ter zavarovalnih razmerjih ne moremo razkrivati«.

Na vprašanje o moralnem vidiku, če je nekdo upravičen do odškodnine, pa je ne dobi, pa na zavarovalnici odgovarjajo, da »ravnamo izključno po veljavni evropski in nacionalni zakonodaji, poslovnih standardih in internih pravilih, morebitnih moralnih sodb o posameznih zavarovalnih primerih zato ne moremo sprejemati«.

Bo Grilc res ostal brez hiše ali so vendarle še kakšne možnosti za izplačilo odškodnine? Z zavarovalnice odgovarjajo, da imajo omejen vpogled v stanje konkretnega primera, zato zadeve ne morejo komentirati.

Tudi na SZZ se ravnajo po zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu, ki je od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo usklajen z evropsko zakonodajo s področja zavarovanja avtomobilske odgovornosti ter z mednarodnimi sporazumi, ki urejajo obravnavanje škodnih primerov iz čezmejnih nesreč. »Navedeni predpisi postavljajo pravni okvir delovanja odškodninskega urada oziroma SZZ tudi za obravnavanje škodnega primera gospoda Grilca, ki je utrpel škodo v prometni nesreči na Slovaškem,« dodajajo.

Vrhovno ne ve, kako bi odvetnik?

Ker je Grilc izgubil tožbo, mora SZZ povrniti sodne stroške. »SZZ je od zaključka sodnega postopka v letu 2014 tožnika in njegovega zastopnika večkrat pisno pozvalo k povračilu predmetnih stroškov, a se na pozive nihče ni odzval, zato je sprožilo izvršilni postopek zoper dolžnika,« pojasnjujejo na SZZ.

»Ne morem biti ravnodušen ob takem epilogu tega sodnega procesa in ni mi vseeno, da se je to zgodilo,« pravi Grilčev zagovornik Branko Derstvenšek. »Zame je zakon jasen, v Luksemburgu so se pač odločili drugače,« pravi in zanika, da bi bil izgubljeni postopek njegova napaka. »In kako naj bom jaz pametnejši od vrhovnega sodišča, ki samo ni vedelo, kako ukrepati, in je moralo za mnenje prositi evropsko sodišče?« Prepričan je, da dražbe ne bo in da se bodo zadeve uredile po normalni poti.