ZBILJSKO JEZERO

Jezero zaradi elektrarne

Objavljeno 19. september 2017 13.42 | Posodobljeno 19. september 2017 13.42 | Piše: Primož Hieng

Zbiljsko jezero je zajezitveno jezero na reki Savi pri kraju Zbilje in priljubljena turistična točka v vseh letnih časih, še posebno v toplem delu leta.

Hidroelektrarna Medvode in Zbiljsko jezero. Foto: Primož Hieng

Zbilje so bile prvič omenjene leta 1311, ko jih je vitez Jeterbenški z notarsko listino prodal grofom Ortenburškim. Že dolgo vrsto let je zanje značilna tradicionalna vaška struktura, kjer se daleč v zgodovino hiš držijo domača imena.

Vas se je skozi stoletja le malo spreminjala, ves čas pa je ostajala vezana na kmetijstvo Sorškega polja. Zbiljsko jezero je nastalo leta 1953, ko je bil ob gradnji hidroelektrarne v Medvodah postavljen jez. Novozgrajena hidroelektrarna je zaustavila tisočletni tok reke Save in v dveh dneh napolnila dolino med Zbiljami in Brezovcem. Voda je poplavila polja, travnike in sadovnjake zbiljskih kmetov ter poskrbela za novo življenje – nastalo je jezero.

Jezero je tudi pomemben življenjski prostor mnogo vrst ptic.

Poleg stare struge je zalilo nižje obrežne terase. Vodozbirno zaledje meri okoli 1500 km2, srednji letni pretok Save je 80 m3/s. Zgornja gladina lahko doseže koto 328,5 m nad morjem, takrat je jezero dolgo 5 km in se razteza med Medvodami in Mavčičami, kjer je jez HE Mavčiče. Nad njim se reka prav tako razširi v umetno Trbojsko jezero.

Zbiljsko jezero je široko od 40 do 250 metrov in ima površino 69 hektarjev. Ob nastanku je imelo 7,000.000 m3 vode, t. i. koristne prostornine pa je bilo 2,760.000 m3; tik za pregrado je bilo globoko 20 m. Kadar normalno obratuje, se gladina lahko zniža za 1,7 m, izjemoma za 3,4 m. Po ocenah je Sava po zajezitvi za HE Mavčiče v jezersko kotanjo odložila 100.000 m3 proda in mulja na leto.

Zaradi zamuljavanja so rekreativno-turistične dejavnosti postopno zamrle. Sredi 90. let 20. stoletja je bilo jezero delno sanirano. Pred zajezitvijo so v Savi živeli potočne postrvi, lipan, kleni, podusti in blistavci, zdaj pa prevladujejo rdečeoke, pogosti so kleni, podusti, šarenke, ščuke in krapi, redkejši pa potočne postrvi, lipani, rdečerepke in linji. Po sanaciji je turizem ob jezeru in z njim tudi športni ribolov oživel.

Zaradi velikega števila obiskovalcev so Zbiljci avgusta 1953 ustanovili turistično društvo, ki že vse od nastanka skrbi za urejanje okolice Zbiljskega jezera. V slovenski akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna je bilo TD Zbilje za svoje prizadevno delo že večkrat nagrajeno.

Po sanaciji je turizem ob jezeru oživel, z njim tudi športni ribolov.

Ob Zbiljskem jezeru je obilo možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa ali pa zgolj za to, da posedite v katerem od gostinskih lokalov. Poleg tega, da je privlačna turistična točka, je jezero pomemben življenjski prostor mnogim vrstam ptic. Prevladujejo labodi, ki jih je po mnenju mnogih na jezeru očitno preveč. Za otroke je zelo lepo urejeno igrišče, za odrasle pa igrišče za odbojko na mivki in prostor za piknike. Okoli jezera pelje pot, ki povezuje okoliške kraje.

Tamkajšnjo cerkev sv. Janeza Krstnika, zgrajeno med letoma 1883 in 1884, so nekdaj obiskovali romarji. Glavni oltar v njej je iz leta 1665, iz cerkve, ki je na njenem mestu stala že prej. Ob mostu čez Zbiljsko jezero – Na brodu stoji Šimenčkovo znamenje. Na hrib v bližini Zbilj (515 metrov), kjer so razvaline starega gradu Smlednik, vodi križev pot oziroma kalvarija iz leta 1772, ob kateri je postavljenih 14 kapelic. 

Deli s prijatelji