Jezero celi rane in suši mozolje

Kreda je majhno umetno jezero v dolini reke Radovne. Pravzaprav sta kar dve jezeri s tem imenom. Prvo Kredo bomo našli ob poti iz Zgornje Radovne v Mojstrano, tisto zdravilno pa nekje na pol poti med Zgornjimi Gorjami in Zgornjo Radovno.

Zdravilna Kreda je obdana z jezersko travo in visokimi drevesi. Jezero je dobilo ime po kredi, ki so jo tam kopali za izdelavo cementa od konca 19. stoletja pa vse do leta 1985. Geološke raziskave so že mnogo pred tem razkrile, da so v okolici Mojstrane in Radovne njene bogate zaloge. »Leta 1889 je na Dovje iz Mödlinga pri Dunaju prišel inženir Amman, ki je dobil koncesijo za dostavo cementa. Na Jesenicah so takrat namreč začeli graditi jeklarno s Siemens-Martinovimi pečmi,« se spominja Franc Voga, avtor knjige Mojstrana, njen nastanek, razvoj in turizem. Ker je bil železniški prevoz takrat razmeroma drag, se je odločil uporabiti domače vire. Tam, kjer je stala cementarna, je bil v srednjem veku postavljen plavž, pozneje, ko so železovo rudo izčrpali, pa so postavili fužine – predelovalnice grodlja (surovega železa), a so jih do leta 1888 zaprli. Med kopanjem krede se je ustvarila vdolbina, ki se je počasi napolnila z vodo. Tako je nastalo jezero. Izkopavanje se je končalo zaradi slabega zaslužka in naravovarstvenih skrbi, saj je jezero v Triglavskem narodnem parku. Trenutno je območje jezera v zasebni lasti, mnogo obiskovalcev doline pa se v poletnih mesecih v njem kopa. Paziti je treba le, da nas ne strese kak električni pastir, če je slučajno pod napetostjo.

Zdravilni učinki

Starejši prebivalci Mojstrane se spominjajo zdravilnih učinkov, ki naj bi jih imela voda. Rane in praske na takrat še otroških telesih so se jim nenavadno hitro celile. Včasih je imel kdo kako bradavico, pa je nenadoma ni bilo več. Prav tako hitro so izginjali mozolji, kar je bilo še posebno privlačno za mlade. Tudi sicer so bili mladi pogosti obiskovalci jezera, saj so tu preživljali svojo mladost; v Kredi so se kopali ne glede na vreme. V dežju je bila voda celo toplejša. Kadar je bilo sončno, je bilo na bregu okoli jezera toliko ljudi, da si težko našel prazen kotiček. Zdaj gneče sicer ni, k sreči pa je poskrbljeno za parkiranje in dostop do jezera. Kredo so zelo radi obiskovali beograjski študentje iz nekdanjega zdravilišča Sonje Marinković, ki so bolehali za tuberkulozo. Upravnik jim je sicer prepovedal kopanje v jezeru, kajti takrat o tuberkulozi še ni bilo toliko znanega, pa se je bal, da bi okužili druge kopalce, ampak mladi so kljub temu prihajali. Pravili so, da so se po kopanju veliko bolje počutili in da so lažje dihali.