Jesenski dan v Šokčevem dvoru

V Javnem zavodu Krajinski park Kolpa so s kmeti, obrtniki iz Bele krajine ter drugih delov Slovenije pripravili prireditev Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru 2015. Gre za tradicionalno prireditev v restavriranem Šokčevem dvoru v Žuničih v občini Črnomelj, tradicionalni starogradnji kmečkega doma, ki predstavlja enega najlepših zavarovanih kulturnih spomenikov ob Kolpi in v Sloveniji sploh. Gre za tip zaprte obzidane domačije s hišo, skednjem in lopo.

Kot je poudaril direktor parka Boris Grabrijan, je to belokranjski praznik jeseni, ko KP Kolpa odpre svoja vrata in zaznamuje pomen biotske raznovrstnosti v okolju. »Vsako leto 4. oktobra pa praznujemo svetovni dan živali.« Krajinski park Kolpa je po raznolikosti življenja zelo bogat, Kolpa je bogata z ribami, po gozdovih pa se potikajo tako rekoč vse tri velike zveri.

Že zjutraj se je ob Kolpi pripravljalo k dežju, nato se je vlilo, a organizatorji so vztrajali. Na travniku ob dvoru so pripravili razstavo avtohtonih in redkih živali. Rejci so predstavili tudi oplemenjene jezersko-solčavske ovce, istrske osle in sive kraške osle. Največ zanimanja otrok so poželi prašiči mangulice, starodavna balkanska pasma, ki danes velja za prestižno specialiteto. Videli smo še kokoši jerebičaste štajerke in čilske kokoši araukana ter domače kunce.

Na romantičnem dvorišču, kjer se je včasih živelo družinsko življenje, so mikali volno, polstili mila in se zabavali v gledališču.

Po besedah Grabrijana je prireditev kljub dežju čez dan obiskalo nekaj sto ljudi: »Opažamo, da vsako leto več ljudi zanimajo avtohtonost, tradicija in naše okolje.«
Ljudje so prisluhnili Preloškim muzikantom in kantavtorju Darku Kočevarju - Cvijotu s prijatelji.

S posebnim ponosom vsako leto predstavijo belokranjsko premenko, avtohtono ovco starinskega videza, ki je dajala kruh in grela ljudi v teh krajih. Ta dolgoresasta ovca je bila tik pred izumrtjem, rešilo jo je nekaj zanesenjakov.

Gre za izjemno prilagodljivo nomadsko ovco, ki se je sposobna prehraniti mimogrede, na dolgih pohodih: »Tudi ob nenehni hoji ob cestnem robu,« pojasni Grabrijan. Danes v Sloveniji živi nekaj manj kot 1000 čistopasemskih živali, kar jo uvršča med ranljive pasme. Rešili so jo s programom genske banke – ohranjanja avtohtonih pasem – leta 1996, vanj je bilo vključenih 140 živali.

Eno najlepših predstav na prireditvi pa je ustvarila 29-letna ovčarka Neža Bric iz Goriških brd, ki se ukvarja s pašo oziroma z zganjanjem ovc s pomočjo psa, border collieja Flya.

Zaupala nam je, da vzgoja psa v dobrega ovčarja traja dve leti. »Seveda pa mora lastnik tudi potem delati z njim vsaj enkrat na teden.« Ovčerejci se zadnje čase zanimajo za pse, nekateri jih celo imajo, a kot je namignila Neža, včasih ne vedo prav dobro, kaj bi z njimi. »Mene zanima prav to, sodelovanje s kmeti ovčerejci.«

Podobna, še bolj skrb vzbujajoča zgodba se drži istrskega osla, ki jih je v Sloveniji manj kot 100!

Prihodnje leto bo Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru del prireditev v sklopu Mednarodnega posveta organizacije Save s sedežem v Švici, ki združuje različne akterje na področju ohranjanja avtohtonih mejnih pasem živali in rastlin. Prvi tovrstni posvet v Sloveniji bosta organizirala biotehniška fakulteta in JZ KP Kolpa.