Večino koruze porabimo za prehrano živali, le majhen delež pridelka oziroma zrnja prodamo na trgu. Pri nas jo pridelujemo na približno 22 odstotkih vseh obdelovalnih površin.
Napoved V sredo bo oblačno, občasno bo deževalo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Hladneje bo. V četrtek bo pretežno oblačno, občasno bo še rahlo deževalo. Na zahodu se bo popoldne delno zjasnilo. Še bo pihala šibka burja.Vremenski obeti od 8. do 13. oktobra Od četrtka do sobote ali nedelje bodo naši kraji na obrobju območja visokega zračnega tlaka s središčem nad vzhodno Evropo. Z vzhodnikom bo k nam dotekal nekoliko hladnejši zrak. Nad jugozahodnim Sredozemljem bo v soboto nastal ciklon. Ali se bo v naslednjih dneh pomikal južneje od naših krajev ali bo zavil proti severnemu Sredozemlju, je še vprašanje. Od četrtka do nedelje bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Od nedelje pa je razvoj vremena pri nas še povsem nepredvidljiv, odvisno od tega, ali se bo omenjeni ciklon pomikal južneje. |
Turščica in kukuruz
Koruza za zrnje je poljščina, ki je v svetu po razširjenosti na drugem mestu med najpomembnejšimi kmetijskimi rastlinami. V zgodovini je vpeta v razvoj civilizacij po vsem svetu. Prvi so jo uporabljali Indijanci v Srednji in Južni Ameriki, nato se je iz Amerike razširila v Španijo in potem v Afriko, na Bližnji vzhod in Turčijo, od koder je prišla v naše kraje. Od tod slovensko ime zanjo, turščica.
Zelenjavo, ki bo prezimila zunaj, moramo zaščititi pred mrazom. 6. oktober 1993 Po le nekaj dneh se je izjemno deževje v spodnji Soški dolini, Goriških brdih in Baški dolini ponovilo, do naslednjega jutra je ponekod padlo okoli 200 mm dežja v 24 urah! V Kalu nad Kanalom so izmerili 217 mm, v Ligu 197 mm, v Podbrdu 191 mm, v Rutu 190 mm, v Kneških Ravnah 183 mm, v Morskem 182 mm. |
Turška beseda je tudi kukuruz. Latinsko ime je Zea mays, ki je sestavljeno iz grške besede zea, kar pomeni žito.
Zemljišča s koruzo za zrnje v Sloveniji se vsako leto spreminjajo. Največ površin, posejanih s koruzo za zrnje, je bilo med letoma 1991 in 1995, in sicer okoli 55.000 ha, po letu 1991 pa so se zmanjševale in do leta 2006 je imela Slovenija še okoli 40.000 ha površin. Po letu 2003, ko se je pojavil koruzni hrošč, pa so se zemljišča, posejana s koruzo za zrnje, posledično začela naglo zmanjševati. Najmanj smo jih imeli leta 2010, in sicer okrog 36.000 ha.
Pridelek se je z leti prav tako spreminjal. Iz leta v leto se je počasi povečeval, in sicer je bil med letoma 1991 in 1995 5 t/ha, do leta 2011, ko je bil že 8,8 t/ha. Leta 2012 se je povprečen pridelek zmanjšal na 7 t/ha, leta 2013 pa ga je bilo zaradi suše, ki je problem zadnjih nekaj let, le 5,4 t/ha. Letošnja ocena pridelka koruze za zrnje je po podatkih Skupnega raziskovalnega centra JRC na ravni Evropske skupnosti, 6,4 t/ha, kar je 20 odstotkov manj kot lani in okrog 6 odstotkov manj kot v petletnem povprečju. Po njihovih ocenah za Slovenijo bo pridelek 7,3 t/ha, kar je 20 odstotkov manj kot lani.
Zrelo jabolko v obiralnem oknu
Vreme v obiralni sezoni jablan poleg drugih dejavnikov, kot so obloženost dreves s pridelkom, njihova bujnost in talne razmere, močno vpliva na dozorevanje jabolk. Tehnologi imenujejo čas obiranja določenih sort obiralno okno. Najugodnejše je sončno vreme z nižjimi nočnimi temperaturami zraka.
Proces zorenja poznih sort jabolk je letos zaradi ohladitev septembra in izjemno obloženih dreves upočasnjen. Nekoliko bolj napredujejo plodovi na manj obloženih mlajših drevesih.
Kolikokrat bodo obirali, bo odvisno od obloženosti drevesa s plodovi in intenzivnosti obarvanosti teh. Pri vsakem obiranju obiramo samo obarvane. Razvoj rdeče barve pri dvobarvnih sortah je intenziven in delež kislin dokaj optimalen glede na letošnje poletne zelo visoke dnevne temperature.
Začnemo z idaredom
Na začetku oktobra začnemo obirati sorto idared. Intenziven razvoj rdeče barve se je zaradi hladnih noči začel, kar bo sadjarjem omogočilo, da bodo pri prvem obiranju te sorte obrali tudi do 90 odstotkov vseh plodov z dreves.
To je dobro, saj ima idared zelo kratke peclje, zato po prvem obiranju v takšnih letih radi odpadejo tudi sosednji, še neobarvani plodovi.
Vzgojen je bil leta 1935 v ZDA, s križanjem jonatana in wagnerjevega jabolka. Drevo je šibkejše rasti, krošnja je lepe piramidaste oblike. Zarodi hitro, rodi dobro in redno. Plodovi so srednje veliki, zeleno rumene osnovne barve s temno do purpurno rdečo krovno.
Kožica je gladka in nekoliko voščena. Meso je belkasto, srednje čvrsto in sočno. Plodovi niso občutljivi za prstne odtise. Plod je osvežilnega kiselkastega okusa brez izrazite arome.
Sledilo bo obiranje skupine braeburn v sredini oktobra in nato še fuji, granny smith, cripps pink in druge.
Prva slana v Kranjski Gori
Ko je padla temperatura zraka, je bila na Gorenjskem ponekod prva slana, ki naznanja, da se bliža zima.
Je običajen pojav tudi jeseni, zlasti v zatišnih krajih, kjer se zadržuje vlaga in ki so izpostavljeni nižjim temperaturam.
Slano na travnikih, njivah in vrtovih so v torek navsezgodaj opazili v Kranjski Gori. Kljub podaljšanemu poletju se je letos pojavila že v zadnjih dneh septembra. Mrzlo jutro je bilo zlasti na severozahodu, v Ratečah so izmerili –0,2 °C, pet centimetrov nad tlemi pa –2,4 °C. Na srečo pa bo dokaj toplo vsaj do 10. oktobra.
