Jernej Bellus III. kikirika Novicam

ŠENTJERNEJ – »Prav vsak, ki kaj pomeni na tem svetu, ima svojega petelina,« vedo povedati stari Šentjernejčani, ki tudi danes, v digitalnem svetu, prisegajo na ljudsko pesem, ki jo v grlih vname jutranje kikirikanje bartolomeja, rdečeličnega šentjernejskega petelina z živordečo rožo in visoko nasajenim grafitnim sabljastim repom.

Razvoj te izjemne avtohtone pasme Gallus Bartholomaeus, ki ima zares osnove v dvoriščni reji kokoši na Šentjernejskem polju, Slovenske novice spremljamo že vse od začetka leta 1999, ko je bilo ustanovljeno Društvo Gallus Bartholomaeus za namen ustoličenja pasme šentjernejskega petelina. 
Rečeno storjeno: »Če imamo lahko avtohtonega lipicanca in kravo ciko, zakaj ne bi imeli še petelina? Resda je malo manjši kot konj, a ko naš začne zjutraj peti, je vsaj za dva,« se je pošalil predsednik društva Stane Bregar, ki je pred tedni poklical v uredništvo in povedal, da nam v znak zahvale za številne objave o razvoju in širjenju pasme mesto Šentjernej in člani društva ob 25. obletnici izhajanja Slovenskih novic podarjajo petelina z družico, ki bo tako nadaljeval rod bartolomejčkov.

Jernej Bellus III.

Počaščeni smo se minuli četrtek odpravili proti Šentjerneju, v muzej na prostem v Pleterju, kjer je odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja prejel pravega krepkega šentjernejčana z uradnim imenom Jernej Bellus III., ki pripada že 18. generaciji šentjernejskega petelina. Podaritev v etnološkem muzeju na prostem med lesenimi hišami, garteljcem in kokošnjakom v Pleterjih je bila zares slovesna.
Za uvod je Šentjernejski oktet zapel šentjernejsko himno: Lepšega kraja nej... lepšega tiča nej, kot je petjelen.

Nato je Stane Bregar v kratkem nagovoru opisal pasmo: »Gallus Barthollomaeus je edina pasma kokoši, katere register in selekcija se vodi po moški liniji, se pravi po petelinu. Danes po dvoriščih po vsej Sloveniji kikirika in kokodaka 3000 predstavnikov perjadi.«

Izza oblakov se je za trenutek prikazalo sonce, ko se je iz grl članic Dekliške vokalne skupine Plamen zaslišala nežna pesem.

Za podaritev šentjernejskega petelina ima društvo protokolarna pravila. Tako je moral urednik Budja Jerneju Bellusu III. na parkelj natakniti uradno oznako. A to še ni bilo vse: »Tako kot se mladi fantje lišpajo, ko gredo na ples, moramo tudi našega šentjernejčana nališpati. Tako mora prejemnik krpico namočiti v deviško oljčno olje in mu z njim naličiti rožo, da se bo svetila in se bo lahko postavljal pred kokošmi,« je smeje povedal Bregar. Spretno je urednik pomočil krpo v oljčno olje in namazal Jerneju III. rdečo rožo.

Kikirikal bo pri kartuziji Pleterje

Šentjernejski petelin in šentjernejska kokoš sta kot pasma namenjena dvoriščni reji, po Bregarjevih besedah kot dopolnilna dejavnost na kmetiji: »Kokoši se pasejo na dvorišču, z njimi ni veliko dela, a vsak dan dajejo jajca in občasno meso...«
Po premisleku je bilo odločeno, da Jernej Bellus III. v lasti Slovenskih novic ostane v primernem okolju. Urednik ga je tako slovesno predal upravniku Muzeja na prostem pri kartuziji Pleterje Simonu Udvancu. 
Ob predaji petelina v rejo se je urednik Budja zahvalil za tako izjemno pozornost in povedal, da bomo še naprej naklonjeni razvoju te izjemne pasme in ljudskim vrednotam.

V imenu občine je zbrane pozdravil podžupan Janez Selak in povabil na zdravico dogodku, nato pa vse povabil še v družinsko vinoteko Otilija v Šentjerneju, ki predstavlja vina štirih lokalnih vinogradnikov: Kleti Martinčič, Kleti Kartuzije Pleterje, Kleti Štemberger in Kleti Karlovček. Ob poskušanju vin je Jože Grgovič, ljudski pesnik Šentjernejskega polja, zdeklamiral eno svojih pesmi o šentjernejskem petelinu.

Medtem ko smo si ogledovali muzej glasbil in petelinčkov z vsega sveta, so se iz vinoteke še enkrat zaslišali mili glasovi deklet, na vratih pa se je za konec pojavil klarinetist Franko Sandi in zaigral Avsenikovega Pastirčka.