Jelinčič ni vrnil knjig za 10 jurjev?

LJUBLJANA – Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je začela in tudi končala – sodba izide pisno – pravda, v kateri država od prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča terja dobrih deset tisoč evrov, kolikor naj bi bilo vredno izobraževalno gradivo, ki ga je stranka SNS oziroma poslanska skupina naročila, ko je še imela mandat v državnem zboru. Po mnenju državne pravobranilke je bilo izobraževalno gradivo le »v dolgoročni izposoji«, po končanem mandatu poslanske skupine pa bi morala poslanska skupina knjige vrniti v knjižnico državnega zbora (DZ).
Ker torej knjig kot vodja poslanske skupine ni vrnil, ga država terja za znesek, kolikor naj bi bile knjige vredne. Za koliko knjig oziroma strokovne literature gre, nismo izvedeli.
Poravnalni narok ni uspel, v skoraj dve uri trajajoči izmenjavi mnenj med pooblaščenko prvaka SNS, Jelinčičem in državno pravobranilko pa so se iskrila mnenja. Pravobranilka je povedala, da je DZ Jelinčiča 17. februarja 2012 pozval, naj knjige vrne, in ker tega ni storil, je tožilstvo vložilo tožbeni zahtevek, ker da naj bi Jelinčič zaradi tega obogatel. Jelinčič in njegova pooblaščenka Maja Avguštin iz odvetniške pisarne Čeferin pa sta vztrajala, da je bila do trenutka, ko je Mojca Prelesnik še kot državna sekretarka objavila izvedbeni sklep o izobraževanju 13. decembra 2010, da država krije stroške izobraževanja in da se knjige vračajo, praksa, da so naročene knjige ostale v trajni lasti posamezne poslanske skupine.
»Od datuma veljavnosti sklepa, 1. januarja 2011, nisem naročil niti ene knjige več,« vztraja Jelinčič, njegova pooblaščenka pa meni, da je retroaktivnost, da se torej neka sprejeta pravila uveljavljajo za nazaj, v nasprotju z ustavo. »Tudi zato menim, da gre za politični proces po naročilu določenih krogov. Imen ne bom navajal, čeprav jih nekaj poznam, ki ne želijo vrnitve SNS v DZ,« je navajal Jelinčič.

Knjige organom, ne posameznikom

Jelinčičeva pooblaščenka je pravobranilki očitala, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, da ne more voditi učinkovite obrambe, ker sploh ne ve, na kateri podlagi torej država od Jelinčiča terja ta denarni znesek, da mu je s tem kršena ustavna pravica do političnega udejstvovanja, medtem ko je pravobranilka vztrajala, da je med poslanci splošno sprejeto dejstvo, da je literatura, ki jo nabavljajo poslanci na podlagi sklepa o izobraževanju, dejansko na izposoji do konca mandata, nato pa so jo dolžni predati knjižnici DZ. »Popolnoma jasno je, da vsa literatura, ki se nabavlja iz javnih sredstev, pripada posameznim organom v državi, in ne posameznikom,« je vztrajala pravobranilka.

Jelinčič je nato zatrdil še, da knjige niso »v moji posesti, temveč v posesti poslanske skupine. Sploh ne vem, katere imam doma in katere ima kdo od članov poslanske skupine. Tudi zato je ta proces bedarija. Pravobranilstvo naj se raje ukvarja z resnimi stvarmi, ene zadeve v Evropi niso dobili, z menoj pa se ukvarjajo že pet let. Ali res mislite, da boste s tem denarjem pokrili osemmilijonsko finančno luknjo, ki jo je državi povzročil vaš uslužbenec, ko ni pravočasno oddal dokumentov v EU?« se je razburil Jelinčič.
Sodišče je zavrnilo dodatne dokazne predloge, sodba pa bo izšla pisno. Morda pa je z besedami, da je »v tej fazi tožba nesklepčna, zato bo odločeno na podlagi listin,« že nakazala, komu bo dala prav.