TRŽIČ – Manj kot četrt stoletja po tistem, ko je v ZDA Thomas Edison odkril žarnico, je v drobni, nad Tržič stisnjeni vasici Puterhof že zasvetilo svetlobno telo na elektriko. Pred tem je baron Julius Jakob Born leta 1891 od svojega poslovnega partnerja Huga Noota kupil okoli 4700 hektarjev tržiških posesti, med njimi kmetijo na Puterhofu. Šest let pozneje je umrl v angleškem letovišču in njegova zemljišča je prevzel v Berlinu rojeni sin Carl Martin Ernes Alfred Willy baron Born, ki je začel čudovito zgodbo o umnem sodelovanju domačinov ter lastnikov v korist vseh. Po propadlem prvem zakonu se je poročil z grofico Marijo Renato Londron Laterano iz Južne Tirolske in jo pripeljal na slovensko grudo. V vasi, kjer je danes okoli 120 duš, nekoč pa jih je bilo še enkrat več, so se jima rodile tri hčerke: Marija ter dvojčici Elizabeta in Renata. Zadnjo so pred dvema letoma, po smrti v Venezueli, kjer je živela, na njeno željo prepeljali k večnemu počitku v rojstni Puterhof, danes poimenovan Jelendol. Tudi ta, zadnja želja dokazuje navezanost družine Born na ta skoraj pozabljeni, a zato tolikanj bolj pravljični košček na sončni strani Alp. »Bornovi kot lastniki so nam od prvega pomagali, med drugim smo imeli celo železnico za potrebe prevoza lesa do Medvodij in lastno elektrarno, pa izjemno ličen dvorec so zgradili v okras našemu kraju,« je razlagal gasilec Jože Steiner, ki se je v prazničnem majskem dnevu s sokrajani pripravljal na prav poseben rojstni dan. Gasilci so se s svojim novim vozilom, tudi njega so kraju podarili Bornovi, odpeljali v Tržič po Elizabeto Ortner Born, ki je pripotovala iz Italije. Drobcena gospa si je s svojo družino, v Jelendol so prispeli iz Italije, Avstrije in Madžarske, želela praznovati 90. rojstni dan med svojimi, med Jelendolčani.
Slovenija je v enem najdaljših denacionalizacijskih postopkov večino posestev Bornovih vrnila hčeram dedinjam, Elizabeti Ortner Born, Mariji Peič Born in Renati Schlosser, ta je svoj delež odstopila sestri dvojčici, zdaj 90-letni Elizabeti, ki je tako postala dvotretjinska lastnica kar petine zemljišč občine Tržič. Bornove dedinje so ob končanem postopku postavile tri pogoje: »Prvič, v njihovih gozdovih naj delajo domačini, kot so že nekdaj, drugič, z gozdovi je treba gospodariti kot dober gospodar, in tretjič, kdor koli že bo v prihodnosti upravljal njihove gozdove, mora znati slovensko.« Dedinje so leta 2004 ustanovile podjetje Born, d. o. o., in za direktorja postavile Martina Šetinca, ki je z njimi še kot direktor Ergolesa, naslednika gozdnega gospodarstva Kranj, navezal prvi stik leto po osamosvojitvi. Pred slabim desetletjem so se pojavile prve govorice o nelegalnih sečnjah in golosekih v Bornovih gozdovih, ki jih je potrdila strokovna analiza sodnega izvedenca za gozdarstvo. Ugotovljeno je bilo, da je Born, d. o. o., v šestih letih grobo kršil gozdarsko zakonodajo, ogrožal naravno okolje in oškodoval premoženje lastnikov. Prek podizvajalcev, brez vednosti lastnikov in za svoj račun, je presegal sečnjo lesa v povprečju za več kot tretjino dovoljene količine. Sledile so nove informacije v povezavi s podjetjem Born, d. o. o., ki so trdile, da je Elizabeta Ortner Born, ena od ustanoviteljic, po osmih letih ostala tako rekoč brez deleža v podjetju. Leta 2009 je s stvarnim vložkom v obliki gozdov svoj delež, po tistem, ko ji ga je odstopila sestra dvojčica Renata, povečala na 78,59 odstotka. Do septembra 2011 je bila prepričana, da je večinska lastnica podjetja Born, d. o. o., in dveh tretjin Bornovih gozdov. Zastopnik družine Born Bojan Grubar je tedaj razlagal, da je brez vednosti Ortner Bornove direktor podjetja Šetinc na podlagi Pogodbe o odplačnem prenosu in Prevzemu poslovnih deležev v družbi Born, d. o. o., njen delež v podjetju zmanjšal na zgolj 19,09, to pa je lahko izvedel brez njene vednosti zato, ker mu je ta v svoji zaupljivosti in dobri veri s pooblastili in deponiranim podpisom to omogočila: »Tako sta se z zlorabo zaupanja protipravno povečala deleža direktorja Martina Šetinca z 12,93 odstotka na 48,76 in delež podjetja Tari, d. o. o., družine Jerebic iz Tržiča, z 8,48 odstotka na 32. Kupnina, ki naj bi bila za ta manever plačana, je znašala 440.000 evrov, čeprav je skupna vrednost gozdov po oceni sodnega cenilca znašala 36,000.000 evrov in bi torej kupnina za delež morala znašati 7,200.000 evrov. Gre torej za 16-kratno prikrajšanje Elizabete Ortner Born.« Pred ravno tednom dni se je pravda, še brez epiloga, odvijala na kranjskem sodišču, kjer Bornovi zatrjujejo, da sta Šetinc in podjetje Tari preslepila Elizabeto Ortner Born, zato bi morala pogodba o prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born postati nična. |
Odvisni od Bornovih
Polna dvorana kulturnega doma je pričakala damo častitljivih let, ki je ob sprejemu na dvorišču gasilskega doma z nasmehom objela prav vse. Šopek in prve čestitke je spremljala domača pesem s harmoniko, sledil je kulturni program. Večkrat smo iz ust domačinov slišali: »Naša Eli«, in opaziti je bilo, da je povezanost med staroselci in lastniki večja, kot bi se zdelo na prvi pogled. »Bornovi so zagotovo težki okoli šestdeset milijonov evrov po končanem denacionalizacijskem postopku, če ne več, česar pa navzven sploh ne pokažejo. Žal se po zapletih pozneje zadeva še vedno vlači po sodiščih,« nam je zaupal eden bolj obveščenih domačinov. Dodal je še: »Toda nas politika, kajti verjamemo, da se je v dogajanje okoli tega precej vpletla, ne zanima. Dodobra smo odvisni od Bornovih, saj je vse, kar je v Jelendolu, njihovo. V nasprotju z izkušnjami drugje se po denacionalizaciji za nas ni pokazala težava, temveč je še vedno obilo priložnosti za življenje, delo in spodoben zaslužek, tako kot je bilo to že v preteklosti, ko so Bornovi kupili posestva v Jelendolu in okolici.«
Ljudje Bornove, ki so pred nemško okupacijo zbežali leta 1941, po vojni pa jim je bilo vse odvzeto in vrnjeno šele pol stoletja pozneje, spoštujejo zaradi drobnih malenkosti, med drugim zaradi znanja slovenskega jezika. Elizabeta Ortner Born tekoče govori naš jezik, prav tako hčerka Bela, slovenščine se uči še vnukinja Sara. Morda tudi zaradi neprecenljivega spoštovanja slovenskega jezika je vez med družino Born in Jelendolčani trdna in obetajoča za prihodnost kraja, kjer je bilo nekoč na pretek masla, danes pa se poleg bogastva v naravnih virih izkazuje predvsem v ljudeh.