LJUBLJANA – Zmagovalne številke za igro Loto vsako sredo in nedeljo žrebajo v prostorih Televizije Slovenije. Nekoliko manj pa je znano, da žrebanje poteka že kmalu po 19. uri, v programu RTV Slovenija pa ga predvajajo tik pred 20. uro. »Prenosi žrebanj ne potekajo v živo, ker programska shema Televizije Slovenija tega ne dopušča,« pojasnjujejo v Loteriji Slovenije. Žrebanje je javno, igralci, ki želijo biti prisotni na javnem žrebanju, pa se morajo prijaviti pisno ali po telefonu najkasneje štiri dni pred žrebanjem na telefonsko številko infocentra 01 24 26 175, nam pojasnijo.
Pod drobnogledom Nemcev
»Loterija Slovenije je v svoje poslovanje uvedla najvišji sistem upravljanja varovanja informacij po standardih ISO:27001 in WLA-SCS, ki se nanaša konkretno na področje varovanja informacij v loterijski dejavnosti, zlasti podrobno pa obravnava področje izvedbe žrebanj. Nadzira nas mednarodno certifikacijsko podjetje TÜV SÜD iz Nemčije,« očitke o tem, da bi bila žrebanja prirejena zavračajo v Loteriji Slovenije. Jamčijo, da so žrebanja izvedena skladno z vsemi predpisi, prav tako pa je celoten postopek prirejanja iger na srečo, vključno z izvedbo žrebanj, pod strogim nadzorom Unpisa, ki deluje v okviru ministrstva za finance.
Vplačana le slaba polovica mogočih kombinacij
V nedeljskem žrebanju gre za najdaljši prenos sedmice, saj ta ni bila izžrebana že 31 krogov (nazadnje 9. oktobra lani). V zadnjem žrebanju (8. krog, 25. januar 2012) je bilo vplačanih 41 odstotkov različnih kombinacij od 15.380.937 mogočih.
Francoski bobni
Žrebanje poteka z žrebalnimi napravami (boben, žogice) skladno s pravili posamezne igre na srečo. Žrebalne naprave so francoskega porekla in jih uporablja večina evropskih loterij. Način njihove uporabe zagotavlja, da je izid igre odvisen izključno od naključja, pravijo pri prirejevalcu igre Loto. Pojasnili so nam, da bobni delujejo na principu zračnega tlaka: »Upravlja jih lahko samo usposobljeni tehnični izvajalec za upravljanje in ravnanje z žrebalnimi napravami. Žogice so narejene iz sintetičnega polimera z zaprtimi celicami, v katere je nemogoče injicirati kakršno koli tekočino, ki bi lahko vplivala na njihovo težo.«
Redne kontrole na vsake tri leta, obstajajo tudi izredne
Za vsako žrebalno napravo je pred njeno uporabo treba pridobiti certifikat o ustreznosti s tehničnimi zahtevami. Certifikat izda pooblaščena inštitucija, v našem primeru je to Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ), in sicer na podlagi pregleda tehnične dokumentacije, izvedenih ustreznih preizkusov, meritev in kontrole delovanja. Pred prvo uporabo SIQ na boben namesti ustrezno zaščito v obliki nalepke in izda poročilo. Na podlagi tega poročila izda Unpis dovoljenje za uporabo žrebalne naprave, ki velja tako dolgo, dokler žrebalna naprava izpolnjuje vse predpisane pogoje.
Izpolnjevanje tehničnih zahtev za žrebalne naprave redno preverjajo, in sicer:
– pred prvo uporabo žrebalne naprave,
– z rednimi triletnimi pregledi žrebalnih naprav,
– z izrednimi pregledi, ki jih zahtevata Unpis ali Loterija.
Preizkus znanja
»Žrebanje nadzira komisija, ki odgovarja za potek žrebanja v skladu z navodili. Člane komisije potrdi Unpis. Osebe, ki so imenovane v komisijo, morajo izpolnjevati pogoje, določene v uredbi o podrobnejših pogojih, ki jih mora izpolnjevati prireditelj pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo, in morajo imeti uspešno opravljen preizkus znanja. Med potekom žrebanja člani komisije pišejo zapisnik, ki je osnova za pripravo uradnega poročila,« še pojasnijo.
