Je Vebrova tarča 
zdaj že parlament?

LJUBLJANA – Z ministrstva za obrambo naj bi »po uradni dolžnosti«, vendar tudi na željo ministra Janka Vebra, ki zdaj zgolj še čaka, da ga bo državni zbor (po praznikih) razrešil, ovadili podpredsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) mag. Mateja Tonina. Če smo natančnejši: Obveščevalno-varnostna služba (Ovs) je zaradi domnevnega suma kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov naznanila mag. Tonina. Škandal brez primere.

Tonina, ki je kot podpredsednik komisije le zaradi bolezni njenega predsednika mag. Branka Grimsa vodil tričlansko skupinico, ki je opravila nenapovedani nadzor na Ovs, je sicer pred dnevi zaradi razkritja zaupnih podatkov o prodaji Telekoma ovadil tudi nekdanji član uprave AUKN Marko Golob. Tonin je prepričan, da »Vebrova ovadba« (naznanilo Ovs), za katero je izvedel iz medijev, pomeni maščevanje ministra oziroma, še huje, poskus političnega obračunavanja z njim kot podpredsednikom moteče parlamentarne komisije: »Vsi argumenti so sicer na moji strani in na strani komisije. Trije člani nadzorne komisije smo nadzor na OVS opravili povsem v skladu s sklepom komisije.« To drži. Še celo več, predsednik komisije mag. Grims in mag. Tonin sta tudi javnost z ugotovitvami nenapovedanega nadzora seznanjala v skladu z (drugim) sklepom KNOVS. Tudi mag. Grims je zgrožen: »Še noben predstojnik represivnega resorja se ni v zadnjih 25 letih s kazenskim ovajanjem poskušal maščevati članom nadzornih parlamentarnih komisij. Člani komisije bomo kljub takšnemu poskusu ustrahovanja še naprej vestno in korektno opravljali svoje delo. Opozoriti pa je treba na dvoje. Minister Veber je trdil, da sta sektorja Ovs v zvezi s predvideno prodajo oziroma spremembo lastništva Telekoma na njegov ukaz analizirala le javno dostopne podatke. Da, skratka, nista uporabljala (proti)obveščevalnih metod in nista obravnavala zaupnih podatkov. Drugič, Veber je trdil, da ni pisne analize Ovsa, saj mu je direktor Ovsa Gorazd Rednak poročal kar ustno in je tudi on direktorju Ovsa dajal le ustne napotke. Zdaj se je pokazalo, da to ni res, da obstaja pisna analiza. Sta Veber in Rednak zavestno zavajala parlamentarno komisijo? Ker smo o spornem Vebrovem ravnanju obvestili slovensko javnost, zanj vedo tudi državni organi (policija, tožilstvo). Če bo treba, jih bomo še dodatno opozorili na vse, kar je bilo po našem mnenju sporno. Resno pa bomo proučili tudi nekatere elemente možnega Rednakovega oziroma Vebrovega kaznivega dejanja.«

Še nekaj kaže povedati: poročilo z ugotovitvami na podlagi nenapovedanega nadzora na Ovsu so trije člani komisije (mag. Tonin iz NSi, Žan Mahnič iz Janševega SDS in Matjaž Nemec iz Židan-Vebrovega SD) določili oziroma potrdili soglasno. Tudi poslanec SD Nemec se je strinjal z ugotovitvami, ja.

Brglez podpira KNOVS in Tonina

Kaj pa na vse to pravi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki bo najverjetneje predsedoval (vodil) parlamentarno zasedanje, na katerem bodo poslanke in poslanci odločali o predlogu predsednika vlade za razrešitev ministra Vebra? Je pripravljen pred takšnimi škandaloznimi napadi zaščititi integriteto državnega zbora, komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami ter njene člane? Odgovor dr. Brgleza nam je sporočila parlamentarna služba za odnose z javnostmi: »Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez je danes (včeraj, op. J. V.) opravil telefonski razgovor s poslancem mag. Matejem Toninom o dogodkih, vezanih na delovanje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter kazensko ovadbo zoper poslanca mag. Tonina. Oba sogovornika sta se strinjala, da je KNOVS zelo pomembna komisija državnega zbora. Predsednik državnega zbora je izrazil svojo polno podporo delovanju KNOVS in njegovim članom.«

Dr. Bojan Dobovšek, ki kot strokovnjak že dolgo proučuje pojavne oblike institucionalne in zakonodajne korupcije, konflikte (navzkrižja) interesov ter, ne nazadnje, nepojmljivo početje lobijev in omrežij, ki izčrpavajo slovensko državo, pravi takole: »Grožnje s kazenskim pregonom so žal že stalnica v naši družbi. Pomenijo obliko pritiska na moteče posameznike ter hkratnega strašenja tistih, ki bi si v prihodnosti morda še upali opozoriti na nepravilnosti. Živimo v poznopenalni družbi, kjer se poskuša vladati s širjenjem strahu ter obvladovanjem oziroma zlorabo represivnih ustanov. Izpostavljanje domnevnih varnostnih problemov se uporablja kot argument za spreminjanje zakonodaje, doseganje tega cilja pa je v interesu ozke skupine ljudi ali celo pretveza za krčenje človekovih pravic. Namesto da bi se preiskovalo, kdo je storil neko napako, se (po)išče tistega, ki je na napako opozoril. Opozarjanje na nepravilnosti in nezakonosti, seveda, ni enako kot izdajanje zaupnih podatkov.«