Pomlad pritiska z vratolomno hitrostjo. Energija sončnih žarkov naravo priganja v zgodnje prebujanje. V drugi dekadi marca so bili dnevi nadpovprečno topli. Maksimalne temperature zraka so se ponekod povzpele nad 20 °C, v Ljubljani je bila temperatura zraka 17. marca najvišja od leta 1951. Podobno tople 17. marce smo imeli leta 2004 s 23,2 °C, leta 1961 z 21,6 °C, leta 1997 z 22,5 °C. Topli dnevi v tem času lahko prav gotovo še povzročijo težave s spomladansko pozebo, saj so na Primorskem zgodnja sadna drevesa že v fazi cvetenja. Ohladitve so nekaj običajnega, tudi letošnji konec marca obeta hladnejše vreme.
Sadno drevje
V izpostavljenih nasadih marelice na Goriškem odcvetajo oziroma so že odcvetele. V večini nasadov pa še cvetijo. Tudi pri breskvah in nektarinah so fenofaze razvoja zelo različne. V slovenski Istri so breskve v večini nasadov v polnem cvetenju, na izpostavljenih legah pa že odcvetajo. Na severnem Primorskem začenjajo cveteti oziroma so v polnem cvetenju. Izjema so le pozne sorte, ki so tik pred cvetenjem.
Kmetijski zavod Maribor pa ugotavlja, da se je zaradi visokih temperatur zraka razvoj jablan začel zelo zgodaj.
Jablane so na najbolj zgodnjih legah v fazi brstenja – konice zelenih listov. Mila zima je ugodno vplivala na razvoj askospor škrlupa, zato so v primeru padavin mogoči prvi izbruhi askospor in prve primarne okužbe.
Triindvajseti marec – svetovni dan meteorologije
Vsako leto 23. marca Svetovna meteorološka organizacija (SMO) in njene članice praznujejo svetovni dan meteorologije. Na ta dan leta 1950 je SMO iz konvencije postala organizacija, leta 1951 pa je pridobila status specializirane agencije v okviru Združenih narodov. Izvršni svet SMO je za temo v letu 2014 izbral naslov Vreme in podnebje: vključevanje mladih. Tako je poudaril pomembnost dejstva, da bodo mlajše generacije lahko sprejemale izjemen napredek v sposobnosti človeštva pri razumevanju in napovedovanju vremena in podnebja.
Hkrati bodo živele v drugi polovici tega stoletja, ki bo doživljalo vplive podnebnih sprememb. SMO jih spodbuja k pridobivanju znanja o vremenu in podnebju in s tem prispevanju k akcijam glede podnebnih sprememb.
Oslabljena ozonska zaščita nad Evropo
Ozonska plast je del v zemeljski atmosferi, ki vsebuje sorazmerno visoke koncentracije ozona (O3). Absorbira od 97 do 99 % Sončevega sevanja, ki je škodljivo za zemeljsko življenje.
V glavnem leži v spodnjem delu stratosfere na višini približno 13 km do 40 km, vendar se njegova debelina spreminja sezonsko in geografsko. Brez ozona na Zemlji ne bi bilo življenja, kakršnega poznamo.
Molekula tega plina je sestavljena iz treh atomov kisika. Zaradi dodatnega atoma je manj stabilen kot najpogostejši dvoatomni kisik in zato hitreje reagira z drugimi snovmi. Največ ga je v plasti med 18 in 25 km nad zemeljsko površino. Ta ozon nas ščiti pred UV-sevanjem. Okoli 10 % ga je v plasti pri tleh. Prizemni ozon nastaja s fotokemijsko reakcijo med ogljikovodiki in dušikovimi oksidi. K emisijam predhodnikov največ prispevajo industrijski izpusti, predvsem promet in industrija. Zaradi velike reaktivnosti ozon škodljivo deluje na živo in neživo naravo.
Ozonska luknja se spreminja
Uničevanje zaščitne ozonske plasti je povzročil človek s svojimi kemičnimi proizvodi. Pojav ozonske luknje je sicer značilen za Antarktiko, kjer na koncu zime in začetku pomladi ozon na višini med 14 in 21 km skoraj povsem izgine. Tudi nad severno poloblo se konec zime ozonska plast v zmernih širinah in više proti severu stanjša, vendar bistveno manj kot nad južnim polom. Ozonska luknja se iz leta v leto spreminja tako po obsegu, trajanju in tudi po količini uničenega ozona.
Marca letos smo opazili znatno stanjšanje zaščitne ozonske pasti nad severno Azijo ter severno in srednjo Evropo, ponekod je do tretjine tanjša kot v povprečju obdobja 1978–1988.
Več o ozonu in njegovih meritvah lahko preberete na spletnih straneh Agencije RS za okolje pod rubriko kakovost zraka.
Napoved:
Danes in jutri bo oblačno. Občasno bo rahlo deževalo. V četrtek popoldne se bodo padavine od juga postopno nekoliko okrepile. Meja sneženja bo sprva med 900 in 1100 m, v četrtek pa še malo višje.
Obeti od 28. marca do 1. aprila
V petek in soboto bo nekaj padavin predvsem v vzhodni Sloveniji, a količina bo majhna. Nato se bo vreme predvidoma ustalilo. Temperature čez dan bodo med 10 in 15 °C.
24. marec 2013
Nenavadno mrzel marčni dan s sneženjem. Temperatura je bila v notranjosti Slovenije ves dan pod lediščem. Ob 14. uri je bilo na Lisci nad Sevnico (947 m) –8,7 °C, v Babnem Polju (756 mm) in Novi vasi na Blokah (722 m) –6,0 °C, v Postojni –4,7 °C, v Mariboru –3,7 °C in v Ljubljani ter Novem mestu –3 °C.
Pregovora
Če na Gabrijela (24. marec) dan zmrzuje, slana nič več ne škoduje.
Kadar je šmarna (25. marec) v postu prav gorko, tud' prihodnje leto bo toplo. Če tega dne se trta lahko zruje, tisto pomlad nič več ne zmrzuje. Če na Gabrijela (24. marec) dan zmrzuje, slana nič več ne škoduje.
Kadar je šmarna (25. marec) v postu prav gorko, tud' prihodnje leto bo toplo. Če tega dne se trta lahko zruje, tisto pomlad nič več ne zmrzuje. Jablane so na najzgodnejših legah v fazi brstenja – konice zelenih listov.
