LJUBLJANA – V Sloveniji je bilo v prvih petih mesecih letos na Zavodu RS za zaposlovanje v povprečju prijavljenih 122.172 brezposelnih, kar je 9,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Letna primerjava kaže, da je med brezposelnimi več žensk, iskalcev zaposlitve v starosti od 15 do 29 let in od 30 do 39 let, večji pa je tudi delež iskalcev prve zaposlitve. Podatki za EU pa kažejo, da je brezposelnih 5,7 milijona mladih, starih manj kot 25 let.
Povpraševanja ni, ponudba mladih pa je
Barbara Žgajner Tavš iz Pozitivne Slovenije je ob tem na blogu zapisala, da je ena glavnih težav malega števila zaposlitev mladih diplomantov strukturno neskladje na trgu delovne sile, saj povpraševanja ni, je samo velika ponudba – mladih, ne dela. Opozarja, da se število iskalcev zaposlitve z višjo in visoko izobrazbo povečuje iz leta v leto. »Težke razmere na trgu delovne sile pomenijo za mlade še manjšo možnost izbire, zato jim delodajalci ponujajo slabo plačana dela, običajno prek študentskega servisa ali kot zaposlitev za določen čas, ki ne omogoča ekonomske neodvisnosti in socialne varnosti, zato so mladi v nezavidljivem položaju. Podaljšujejo svoje bivanje pri starših in se »sprijaznijo s stanjem, v katerem so in bodo tudi v prihodnje v breme svojim staršev«.
Naše ministrstvo ne ve, koliko je fiktivnih vpisov
Posledica nezavidljivih razmer na delovnem trgu so tudi fiktivni vpisi mladih v višješolske in visokošolske izobraževalne programe. »Natančno število fiktivnih študentov ni znano, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa trdijo, da po podatkih OECD približno tretjina vpisanih ne konča študija. Študentje na ta način rešujejo nezaposljivost, saj fiktivni vpis izkoristijo za delo prek napotnic študentskega servisa, ker zaposlitve po zaključku študija ne dobijo. V podjetjih, kjer že dlje časa delajo, jih ne zaposlijo, prav tako pa je tudi vsako drugo občasno delo lažje, če imajo status študenta,« piše Tavševa.
Vzor: mladi kot občasni upokojenci in malo delo
Zato so se v poslanski skupini PS aktivno vključili v iskanje rešitev in preučili različne možnosti za reformo študentskega dela, da bi v sodelovanju s socialnimi partnerji ter predstavniki študentov in dijakov našli podlago za zakonodajno ureditev. Pri tem je, kot pojasnjuje Tavševa, ključni cilj, da bi študentje na čim lažji, transparenten in učinkovit način stopili na trg dela. Ena izmed možnosti nove ureditve študentskega dela predvideva, da bi bilo tako delo urejeno po vzoru začasnega in občasnega dela upokojencev ter malega dela. To pomeni, da bi bili dijaki in študentje vključeni v socialna zavarovanja, priznala bi se jim sorazmerna pokojninska doba, delovne izkušnje pa bi se pod določenimi pogoji upoštevale tudi kot pripravništvo. Študentsko delo bi bilo skupaj z vsemi prispevki in dajatvami obremenjeno z 32 odstotki, kar je približno dve odstotni točki več kot zdaj. Če bi dijak ali študent opravljal delo, ki je v skladu s stopnjo izobrazbe, za katero se izobražuje, delodajalcu ne bi bilo treba plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.