Je kaj trden most?

Že stari Rimljani so se osredotočali predvsem na vojaške in gospodarsko pomembne prometne točke, med katerimi je bilo tudi območje Zidanega Mosta. Verjetno so okoli leta 290 po našem štetju zgradili kamniti most čez Savo. To dokazuje najdba novcev v ruševinah njegovega stebra, ki se je leta 1834 prikazal izpod gladine ob hudi suši. Zgodovinarji domnevajo, da je nad njim stala rimska stražnica (castellum) za obrambo in varnost mostu ter cestnih in vodnih poti.

Ko so tu vladali Babenberžani, je dal Leopold VI. leta 1222 zgraditi kamniti most čez Savo, da bi uresničil svoj načrt Beneške ceste. Končan je bil 1224. Ob njem je stala cerkev sv. Egidija, a so jo 1848. podrli zaradi gradnje železniške proge. Na hribu tik nad postajo je bila utrdba Klausenstein, a po izumrtju grofov Celjskih ni bila več omenjena. Leta 1442 je bil most porušen.

Ko si je štajerski nadvojvoda Janez ogledal položaj krajev okoli Zidanega Mosta, je dal leta 1811 pobudo za gradnjo ceste do Rimskih Toplic. Gradnja se je začela šele 1816. in se istega leta tudi končala. Pod skalo Jepikovec so slavnostno odprli novo cesto in v čast dogodka v skalo vzidali črno marmornato ploščo.

Leta 1824 so začeli graditi kamniti most čez Savinjo. Bloke iz kamna so lomili v okolici, stroški pa so se zaradi poplav močno povišali. V letu 1826 so poleg nekdanje trgovine Schindler postavili spomenik nadvojvodi Janezu, doprsni kip iz litega železa na kamnitem podstavku, na katerem je bil nemški in latinski napis kot spomin na gradnjo leta 1826. Stal je v kapeli v obliki grškega templja iz kamenja iz okoliških pečin. Kupola strehe je slonela na štirih stebrih. Leta 1877 so ga obnovili, 1918. pa so ga razbili revolucionarji. Na levem bregu Savinje je bil kip Janeza Nepomuka, vodnega patrona in čuvaja mostu. Poškodovan je bil v bombnih napadih leta 1945.

Poleg kamnitega mostu, današnjega cestnega, je bil v kraju po letu 1826 še velik brod čez Savo za prevoz ljudi, živine in vozov. Od 1849. do 1862. je bila v Zidanem Mostu glavna ladijska postaja. Prekladali so blago na ladje, namenjene proti jugu, in na železniške vagone, ki so peljali proti Ljubljani. Železniški odsek Celje–Zidani Most so začeli graditi spomladi 1846, končali so ga do poletja 1847. Stari železniški most na cesti proti Celju je bil zamisel inženirja Heiderja. Speljan je v loku čez Savinjo in zgrajen iz 1260 klesanih kamnitih blokov. Gradnja se je začela avgusta 1846, poskusna vožnja je bila 18. avgusta 1849. V tem času sta nastali tudi naselji Majland in Venezia (današnja cementarna), imeni sta dobili po italijanskih delavcih, ki so tu živeli in gradili kamnite mostove. Do 1860. je po južni železnici peljala tudi lokomotiva z imenom Steinbruck (Zidani Most), danes jo hrani tehniški muzej na Dunaju.

Leta 1852 so v kraju postavili prvo tovarno, oljarno, njen lastnik je bil Tržačan Ernest Metike. Tovarna rastlinskih in tehničnih olj je imela 1885., ko jo je odkupil Josip Wertheimer, 70 delavcev in 12 uslužbencev. Istega leta je dal v njeni neposredni bližini zgraditi most čez Savinjo.

Cementarno so zgradili 1857., lastnik je bil Franc Sartori iz Trsta. Izdelovali so portland in roman cement, cementno opeko in plošče, apno, ognjevarno opeko, šamot, kopali pa glino, lapor in kremenčev pesek. Podjetje je bilo leta 1873 odlikovano na dunajski svetovni razstavi.

Leta 1856 so začeli graditi progo od Zidanega Mosta proti Zagrebu. Bila je enotirna, drugi tir so položili šele Nemci med drugo svetovno vojno. Za redni promet so jo odprli 1. oktobra 1862. Drugi tir na progi Ljubljana–Zidani Most–Maribor so položili po letu 1866. Šele 1929. je komaj 28-letni stavbenik Josip Slavec začel graditi železniški most proti Zagrebu, zgraditi ga je moral v enem letu. Dokler ni bil končan, so morali vlake proti Zagrebu obračati na progi proti Mariboru. Obstajajo načrti za dva nova mostova in drugače speljano cesto (na fotografiji).

Zidani Most ima pokopališče in župnijsko cerkev v Marija Širju, kamor pridete po cesti proti Hrastniku in kmalu zavijete na desno v strmino, nad katero se razprostira lepa planota. Desno od cerkve boste uzrli tudi graščino.