To je Jure Korelec, v džihadu izgubljeni Slovenec

MEDVODE – »To, da je šel Jure Korelec v Sirijo, je bilo zame največje presenečenje v življenju. Nihče od nas, ki ga že vseskozi poznamo, ni mogel verjeti. Bil je zelo miren, popolnoma nekonflikten človek. Tip, za katerega bi rekel, da še mravlje ne bo pohodil,« nam je zaupal pretreseni prijatelj – po neuradnih podatkih pokojnega – 29-letnega Jureta Korelca. Tako je, po neuradnih informacijah naj bi bil namreč Jure Korelec prvi Slovenec, ki je padel v sveti vojni za islam v Siriji. Tudi na Generalni policijski upravi so nam potrdili, da so seznanjeni z informacijo, da je na bojišču na območju Sirije »življenje izgubil slovenski državljan«. Kjer pa hkrati priznavajo, da njihova moč do Sirije ne seže in informacije o smrti slovenskega borca za islam »nismo mogli potrditi zaradi razmer na tem območju«.

Korelčev prijatelj je sicer dejal, da on s tem, da naj bi Jure padel, (še) ni seznanjen. Da pa je v zadnjih dneh, ko je medije preplavila informacija, da sta se z bojišča v Siriji vrnila Boštjan Skubic in Rok Žavbi, slutil, da se bodo začela vprašanja tudi o njegovem prijatelju, za katerim se je v začetku leta izgubila vsaka sled. Prijatelji pravijo, da ni nobenega odgovora po mejlu, po telefonu, kjer koli...

Odšel na dopust v Turčijo

»Pred kakega pol leta sem izvedel, da je šel Jure v vojsko. Kar me niti ni presenetilo, bil je nabornik. Mislil sem, da je odšel v kakšno varnostno misijo. Potem pa so mi povedali, da je šel v Sirijo na džihad! Nikoli nam ni bilo čisto jasno, na katero stran je šel, k upornikom ali na vladno stran,« pripoveduje Juretov prijatelj, ki informacijo o njegovem prestopu med borce za islam še vedno pripoveduje z nejevero.

Korelec bi rojstni dan praznoval decembra, dopolnil bi jih trideset. Odšel je letos, v začetku leta, menda februarja ali marca. »Uradno je odšel v Turčijo na dopust, od koder se je družini še oglasil, nato pa pobegnil čez mejo,« pripoveduje o Korelcu, v čigar karieri se ne spomni enega samega madeža. »Jure je bil vse življenje kristjan, ima vse zakramente, v svoji fari je bil ministrant,« ga opisuje prijatelj, ki ga je nazadnje srečal pred dobrim letom. »Srečala sva se po naključju in šla na pivo. No, jaz sem pil pivo, on pa mi je povedal, da je nehal piti in kaditi,« o 29-letniku, ki je bil do začetka tega leta zaposlen v podjetju Brinox v Sori pri Medvodah, pripoveduje. Čeprav sta v zadnjih letih nekoliko izgubila stike, mu o njem ne zmanjka dobrih besed, tudi v službi je bil zelo uspešen: »Imel je kar dobro pozicijo. Čeprav nikoli ni diplomiral iz strojništva, je bil uspešen tehnolog priprave dela.«

Matevž dodal ime Mustafa

Šokantna informacija o domnevni smrti prvega Slovenca, ki se je spreobrnil v muslimana, pristopil k islamskim borcem in odšel na bojišče, je včeraj odjeknila tudi v policijskih kuloarjih. Medtem ko smo pred dnevi – ko smo razkrili, da je slovenska policija preiskala dom Boštjana Skubica, ki se je uril z Rokom Žavbijem – poročali, da so med borci za islam še vsaj trije slovenski fantje, Rok Šogorić, Matevž Cvetković in Jure Korelec, je postalo včeraj jasno, da se je za slednjim izgubila vsaka sled. Šogorić je ustanovitelj zavoda Nur za kulturo, izobraževanje in usposabljanje iz Ljubljane. Ko smo ga včeraj iskali, so bili precej razburjeni, do Šogorića pa nas niso spustili. Tudi Cvetković, po naših informacijah iz Grosuplja, ki si je ime spremenil v Matevž Mustafa Cvetković, se po besedah svojih prijateljev redno oglaša v Ljubljani.

Poleg policije so bili skrivnostni tudi v slovenski obveščevalni službi, bolj znani kot Sova, kjer se na poizvedovanje o ubitem in njegovi identiteti sploh niso odzvali in so se v molk zavili že pred tednom dni, ko smo razkrili, da se verskih brutalnosti udeležujejo tudi Slovenci. Medtem ko smo o imenih slovenskih borcev za islam obveščeni od bosanskih, srbskih in hrvaških medijev, ki po informacijah svojih tajnih služb objavljajo tudi imena in podrobnosti o akcijah, so slovenski organi zaprti v birokratske stolpe in sporočajo le: »Slovenska obveščevalno-varnostna agencija podatkov, ki jih pridobi z izvajanjem svojih zakonsko določenih nalog, ne more posredovati v objavo ali kakor koli komentirati, ker so ti tajni v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki. O relevatnih varnostnih ugotovitvah pa agencija redno obvešča zakonsko določene prejemnike informacij agencije.«

Mama in sestra molčita, svak redkobeseden

Seveda smo včeraj obiskali Zgornjo Senico, nekaj kilometrov oddaljeno od Medvod, kjer so bili vaščani zelo zadržani do novinarjev. Nekateri so o tem, kaj se dogaja z njihovim nekdanjim sokrajanom, slišali šele pred dnevi, ko so o slovenskih borcih v Siriji začeli poročati mediji. Spet drugim je ob omembi teme, ki nas je zanimala, kar malo zastala beseda in so brž poudarili, da ne želijo biti ne s sliko niti z besedo omenjeni v medijih. Ne brez razloga se nam je zdelo, kot da jih je strah.

Smo pa kljub temu izvedeli, da se je Jure pred tremi leti odselil od doma, takrat je menda tudi pretrgal stike z mladostnimi prijatelji. Pred nekaj meseci, morda pred pol leta, se je po vasi sicer govorilo, da se je »šel borit tja dol«, potem pa je bilo do konca minulega tedna vse tiho. Domačim smo včeraj želeli zastaviti le vprašanje, kdaj so sina oziroma brata zadnjič slišali, a nam odgovora ni uspelo dobiti. Rok, mož Juretove sestre Saše, ki z družino živi na tem naslovu, nam je pojasnil le, da z Juretom že nekaj časa nimajo stika, kot da se je za njim izgubila vsaka sled. In da njegova žena in tašča pač o tej grozljivi temi z mediji niti približno ne bosta govorili.

Na MZZ nimajo informacij

Domnevno smrt slovenskega džihadista na bojišču v Siriji so včeraj preverjali tudi na zunanjem ministrstvu, a brez sreče. Pojasnjujejo, da ne vodijo evidence o slovenskih državljanih, ki umrejo v tujini. »O smrti slovenskih državljanov nas organi tretjih držav po uradni poti obveščajo v posamičnih primerih, ko se zgodijo. Ministrstvo razpolaga s številko umrlih slovenskih državljanov na letni ravni, o katerih smo bili obveščeni, kar pa ne pomeni, da je to tudi dejanska številka, saj v določenih primerih to obveščanje lahko poteka tudi neposredno med pristojnimi upravnimi organi.« Pojasnjujejo še, da so bili lani na takšen način obveščeni o smrti 94 slovenskih državljanov, letos pa so bili so zdaj obveščeni o 87 primerih smrti slovenskih državljanov v tujini.