NAROBE

Je Ičo iz Štor pristal na cesti zaradi lažnih ovadb?

Objavljeno 19. december 2013 16.50 | Posodobljeno 19. december 2013 16.50 | Piše: Primož Škerl

Bolezen in spor z ženo sta Ismetu Čobriću življenje obrnila na glavo.

CELJE, ŠTORE –  Poleti smo pisali o 52-letnem Štorovčanu Ismetu Čobriću, ki je po sporu z ženo Mejro moral zapustiti dom v Ulici XIV. divizije. Ker jo je domnevno pretepal, je dobil prepoved približevanja. Prve tedne je bival v parku ob glavni cesti, vendar so mu tam menda grozili in ga celo napadli. Zatem si je zasilno bivališče uredil pri sorodnici Ifeti Čutić v celjskem naselju Nova vas. Spi na ograjenem balkonu in ima ponoči vsaj streho nad glavo.

Kako se je Ičo, kakor ga kličejo prijatelji, sploh znašel v težavah? Nekoč je bil voznik tovornjaka. Pred devetimi leti je imel hudo prometno nesrečo, ki ga je oddaljila od volana, začele so se epileptične težave in živčni napadi. Jemati mora zdravila in potrebuje stalno spremstvo, pooblaščena spremljevalka pa je edino žena, s katero sta zdaj v ločitvenem postopku. Ičo prisega, da Mejre ni pretepal, in ne razume, zakaj je po čudovitih 26 letih zakona nenadoma spremenila vedenje. Usodnega večera da sta se samo glasno prepirala, saj je bil nejevoljen, ker ga nihče ni obiskal v bolnišnici. Udaril, pravi, da je ni.

A vse skupaj ni nič pomagalo

Kljub vsemu se je znašel na klopci v parku. Očitno mu ne verjame nihče, razen 27 sosedov, ki so poleti podpisovali peticijo in zagotavljali, da navedbe v ovadbah ne držijo. »V parku sem bil brez osnovnih higienskih pogojev, umival sem se spodaj za Voglajno, tudi na potrebo sem hodil tja. Potem so mi neznanci začeli groziti, nekajkrat so me napadli ponoči. Onkraj ceste sem imel avto, kamor sem se zatekel ob dežju, zdaj so mi še tega odpeljali. Policist, vodja tukajšnjega okoliša, mi je svetoval, naj zamenjam okolje in se umaknem pred nasilneži.«

Pri Ifeti, ki mu je že večkrat pomagala, se je lahko zasilno namestil. A ker ima Ifeta prizadetega sina, ki potrebuje posebne bivalne razmere, Ismetu ne more ponuditi celotnega udobja. »Spim na balkonu, ponoči, ko je zelo mrzlo, si moram dodatno greti. Na srečo se lahko vsaj stuširam in operem perilo. Kaj počenjam čez dan? Sprehajam se naokoli, iščem, kje bi se lahko namestil, da Ifeti ne bi bil več v breme.«

»Ni prav, kar se mu dogaja. Ičo ni takšen, kakor ga prikazujejo. Zelo dobro poznam razmere v njegovi družini,« pove Ifeta. In še: »Obiskal me je kriminalist in me neumno spraševal, zakaj pomagam takšnemu človeku. Sem rekla, da bom vztrajala tudi v tožbi zoper tiste, ki mu grozijo.« Ičo prejema slabih 300 evrov pomoči. Zaradi bolezenskih težav ne želi bivati v zavetišču, toda izbire bržčas ne bo imel veliko. Čaka ga še vrsta postopkov na sodišču, nakopal si je ovadbe in tožbo za ločitev. »Naj se izkaže resnica. Ne bojim se tega. Žena me obtožuje pretepanja in posilstva, pa da sem z nožem grozil sinu. Naj prinese zdravniške izvide, od udarcev se vendar mora kaj poznati. Enako je pri posilstvu. To so lažne ovadbe. Glede noža mi enkrat napišejo, da sem grozil s kuhinjskim nožem, drugič pa z vojaškim. Smešno.«

Ičo je bil poleti še zelo obupan, razmišljal je o samomoru. Ko je spoznal, da mu nekateri vendarle stojijo ob strani, mu gmotno pomagajo ali ga vsaj spodbujajo, je zbral voljo, da si bo poskusil na novo urediti življenje.

Pretepanje in ljubezen ne gresta skupaj

»Gospa Mejra Čorbić je trpela večletno fizično in psihično nasilje in upala, da bo Ismet enkrat le uvidel, da to ne sodi v družino. Na ljubo družine ga ni prijavila policiji, vsakič mu je dala priložnost, da se poboljša in si gre zdravit živce, če se sam ne more obvladati. Prošnje so bile zaman. Letos poleti je bilo moji stranki dovolj, Ismeta je prijavila, saj se je z nožem spravil celo nad sina Medina, z njim je pobegnila v bližnji gozdiček. Gospod Ismet je dobil prepoved približevanja ženi, ki je na sodišče nato vložila predlog za izdajo ukrepov prepovedi nasilnega ravnanja in predlog za izključno uporabo stanovanja. Sodišče je imelo dovolj dokazov, da je dovolilo sodno poravnavo, po kateri se mora mož izseliti, ženi pa se ne sme več približevati. Ker ukrep lahko traja največ šest mesecev, je Čorbićeva za dokončno ureditev razmer morala vložiti predlog za izključno uporabo stanovanja in tožbo za razvezo zakonske zveze,« pojasnjuje Mejrina odvetnica Albina Vedenik. Dodaja, da se želi Ismet prikazati kot žrtev, za vsa dejanja krivi druge, na zdravljenje pa se ne odpravi, čeprav je to celo na sodišču obljubil, med postopkom je za to tudi imel dovolj priložnosti. »Vse odklanja, krivce išče drugod, nadleguje sinova. Moja stranka si želi čimprejšnje ločitve, da bi lahko zaživela mirno življenje, brez pretepov in poniževanja. Za posilstvo nikoli ni obtoževala moža, toda pretepanje in ljubljenje ne gresta skupaj, kar pa gospodu ni jasno.« .

Deli s prijatelji