LJUBLJANA – Razprave o nacionalnem interesu se v Sloveniji gibljejo na črno-belem polju, na ravni razprav o partizanih in domobrancih, sindikatih in prostem trgu, v katerih prostora za utemeljene argumente ni, mnenje o tem pa ima vsak. Vendar le črno ali belo ...
Besedna zveza nacionalni interes je nedvomno ena najbolj uporabljenih in zlorabljenih. Seznam slovenskih podjetij, ki so jih slovenski lastniki z zadolževanjem in s slabim upravljanjem pognali v roke tujim lastnikom, je vse daljši. In še zdaleč ne zaključen. Prav v času prodaje Pivovarne Laško in Telekoma Slovenije in po tem, ko se je na seznamu strateških podjetij, ki naj se ne bi prodajala, znašla Zavarovalnica Triglav, so razprave o nacionalnem interesu znova vroče.
V četrtkovi oddaji Tarča na nacionalni televiziji so se soočila mnenja za in proti privatizaciji slovenskih podjetij in predvsem vprašanja, ali ob le eni ponudbi za nakup Telekoma Slovenije tega zdaj sploh prodajati. V studiu so se soočili mednarodni svetovalec in profesor ekonomije dr. Andrej Vizjak Andrejčič (svetoval pri prodaji hrvaškega Telekoma tujemu lastniku), direktor podjetja Količevo Karton Branko Rožič (podjetje ima tujega lastnika), sociolog in politolog dr. Rudi Rizman, predsednica društva Svetilnik Tanja Porčnik in odgovorni urednik Mladine Gregor Repovž.
Gregor Repovž, Tanja Porčnik, Branko Rožič, Rudi Rizman in Andrej Vizjak Andrejčič. (Vir: MMC)
Je slabo, da je Tino Maze »zrihtal« Italijan?
Na vprašanje, ali bi imel Cinven interes, da – kot so napovedali – želi Telekom preoblikovati v nacionalnega šampiona, je Vizjak Andrejčič ocenil, da ekonomski interes obstaja. Če se nekdo ukvarja s tem, da kupuje podjetja in jih potem čez pet, deset let, ko so razvita, proda naprej, mu je to ekonomski interes. To podjetje mora biti super, je dejal Andrejčič in nato razpravo o nacionalnem interesu z razgretega področja gospodarstva prenesel na področje športa.
»Tako kot če ste trener nekega športnika in dobite Tino Maze … A to je bil tudi slab nacionalni interes, da jo je dobil Italijan v roke in jo 'zrihtal' do nacionalnega šampiona? Noben tega ni komentiral negativno. Komentiralo pa bi se negativno, če bi tuji strokovnjaki iz nekega slovenskega podjetja nekaj naredili.«
Sicer pa se zavzema, da bi bilo treba nacionalni interes malce bolj definirati, na kar je opozorila tudi Porčnikova: »Ali je nacionalni interes interes sindikatov, da bi delovna mesta ohranili, ali je nacionalni interes vseh tistih, ki se napajajo od slovenskega Telekoma in imajo 'take ali onake' pogodbe o nekih storitvah ali športnih sponzorstvih ali raznoraznih stvareh, ki bi bile lahko mogoče pod ekonomskim vidikom ogrožene.« Opozarja, da prav v telekomunikacijah panogah delovna sila ni ključ do uspeha. »Nekdo, ki bo kupoval Telekom, ga ne bo kupil, da bo 50 odstotkov ljudi vrgel na cesto in iz tega črpal profit.«
Na kratko še, kaj so o privatizaciji menili ostali. Rožič s tujimi lastniki v podjetju nima težav, Rizman je zadržan do privatizacije in se zavzema, da se stvari kritično pretrese, Repovž pa prodaji Telekoma nasprotuje, tajkuni in nepravilnosti se pojavljajo tudi v drugih državah in to ni razlog za prodajo slovenskih podjetij.
