LJUBLJANA – Na domačem političnem in finančnem parketu je vroče. Končnih odgovorov na vprašanje, ali je davkoplačevalce Banka Slovenije ob (hotenem ali nehotenem) sodelovanju tedanjega premierke Alenke Bratušek in tedanjega finančnega ministra Uroša Čuferja opeharila in ali je bila sanacija slovenskih državnih bank preplačana (naj spomnimo, v banke smo dali pet milijard evrov), ni. Zadovoljivega odgovora, zakaj sta dve revizijski zunanji družbi, ki sta ocenjevali NLB, prišli do precej velikih razlik v kapitalskem primanjkljaju (znašala je 700 milijonov evrov), ni, zakaj je bila upoštevana slabša ocena, pa tudi ne.
Zaradi domneve o nepravilnostih pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah je za petek že sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, v NSi pa bodo začeli zbirati podpise za zahtevo izredne seje državnega zbora o tej problematiki.
Odstopil ne bo
Kako vroč je 'bančni kostanj', pa je pokazalo tudi sredino soočenje v studiu oddaje 24ur na komercialni Pop TV med Boštjanom Jazbecem, guvernerjem Banke Slovenija, Alenko Bratušek, nekdanjo premierko, zdaj pa poslanko v parlamentu, in Matejem Toninom, poslancem NSi.
Na vprašanje voditeljice, ali je Banka Slovenije ponarejala dokumente, in če to ne drži, kdo bi ji to lahko podtaknil, je Jazbec odgovoril: »Za iskanje motiva nisem dovolj pameten«. Ponarejanje pa bi bilo v nasprotju z zakonodajo o Banki Slovenije, je dodal. Nadaljeval je, da bo banka po tem, ko bo spremenjen zakon, lahko dokazala transparentnost delovanja in da bodo lahko razkrili vse podatke.
Odstopiti ne namerava: »Zakaj bi moral odstopiti na podlagi insinuacij in obtožb?« se je vprašal. Testi in ukrepi banke so namreč dobili zeleno luč tudi od evropskih institucij.
Na vprašanje, ali je vlada imela vse podatke, ki bi dokazovali, da davkoplačevalci nismo preplačali dokapitalizacije, pa je Bratuškova odgovorila, da vlada ne razpolaga s podatki o slovenskih bankah in zneskih, ki jih potrebujejo. Odločitve pa da so temeljile na podatkih Banke Slovenije, podatke pa so – tako Bratuškova – »pridobili ali naredili« neodvisni in zunanji revizorji. Vprašala je, ali se zdaj pričakuje, da naj bi vlada najela še druge tuje revizorje, ko je že obstoječe »drago plačala«.
»Nisem imela nobenih argumentov, da teh stvari ne bi verjela,« je nadaljevala Bratuškova in dodala, naj guverner pove, kaj bi bilo, če bi bila sanacija bank izvedena leta 2010. Prepričana je, da bi stala desetino manj denarja.
Skakanje v besedo
Tonin pa je očital Jazbecu, da je Banka Slovenije, namesto da bi ravnala kot odgovoren regulator, bolj gledala, da bi ustregla Čuferjevemu ministrstvu za finance. Ob tem mu je Jazbec skočil v besedo in dejal, da je Banka Slovenije po zakonodaji neodvisna. Tonin se s tem ni strinjal in je Jazbeca vprašal, zakaj potemtakem vlada ni uresničila določenih njenih predlogov, na kar je Jazbec odgovoril, da je guverner le od leta 2013 in da za stvari, ki so se dogajale prej, ne more odgovarjati ... Ter dodal: »Natančno poznamo ljudi, ki so odgovorni za to, da so banke v takšnem stanju.«
S Toninom sta si nato izmenjala še nekaj besed, Jazbec mu je očital, da ne pozna zakonodaje, Tonin mu je odvrnil, da je to najlažje izjaviti.
Bratuškova je še dejala, da bi »lažje spala, če bi bilo treba dati v slovenske banke manj denarja«.
In kaj sledi zdaj, ko guverner Jazbec ne namerava odstopiti? Tonin pravi, da klasična slovenska zgodba, v kateri imamo v Sloveniji dva pravnika in tri mnenja, zato bodo od zdaj najprej ugotavljali, ali lahko državni zbor odstavi guvernerja.
Glede prevzemanja odgovornosti pa je Bratuškova ponovila, da je v primeru ugotovljenih nepravilnosti treba prevzeti odgovornost. Vendar ali jo je pripravljena prevzeti tudi sama? »Odgovornost za to, da smo rešili slovenske banke in omogočili gospodarsko rast na osnovi podatkov tujih revizorjev ... S prevzemanjem take odgovornosti nimam težav,« je odgovorila.