LJUBLJANA – Mesto guvernerja Banke Slovenije bo v sredo kot četrti guverner v državi prevzel Boštjan Jazbec. Na tem mestu bo nasledil Marka Kranjca, ki mu vodilno mesto v slovenski centralni banki pušča v nezavidljivih gospodarskih razmerah in pred ključnimi trenutki sanacije bančnega sistema, obremenjenega z visokimi izgubami. Jazbec je v začetku aprila v parlamentu dobil zgodovinsko visoko podporo poslancev. DZ ga je na mesto guvernerja na predlog predsednika države Boruta Pahorja s 17. aprilom imenoval s 77 glasovi za in sedmimi proti. Med poslanci si je prislužil veliko pohval na račun strokovnosti in izkušenj, podporo so mu odrekli le v SD.
Je 43-letni ekonomist, doktor znanosti. Njegova znanstvenoraziskovalna pot je vseskozi povezana z načinom vodenja denarne politike. Je višji svetovalec na Mednarodnem denarnem skladu in izredni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, v preteklosti pa je že bil član sveta Banke Slovenije. V igri za guvernerja je bil že pred šestimi leti, a ga takratni predsednik države Janez Drnovšek na koncu ni predlagal. Imenovanje guvernerja so sicer leta 2007 spremljali številni zapleti. Poslanci so namreč zavrnili dve Drnovškovi izbiri – dotedanjega guvernerja Mitjo Gasparija in viceguvernerja Andreja Ranta. V tretje so nato imenovali Kranjca. |
Četrti guverner
Novi, četrti guverner – za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem – prihaja na vodilno mesto bančnega regulatorja v ključnih trenutkih izvedbe sanacije slovenskega bančnega sistema. Potem ko se je država po številnih zapletih vendarle odločila za vzpostavitev družbe za upravljanje terjatev oz. t. i. slabe banke, se je znova zapletlo, tokrat pri prvem načrtovanem prenosu slabih terjatev z bank. Razlog za zaplet so različna vrednotenja terjatev, Slovenija pa čaka na zeleno luč Evropske komisije, za katero naj bi svetovalno-revizijska hiša Deloitte in svetovalna družba Oliver Wyman do konca tega tedna opravili pregled aktive slovenskih bank in stresne teste.
V prvem štirimesečju 41,5 milijona evrov izgube
Slovenski bančni sistem medtem ostaja močno v rdečih številkah in je po ocenah nekaterih krivec za kreditni krč, ki zavira realni sektor, da bi se izvil iz primeža krize in državo popeljal iz vnovične recesije. Slovenske banke so v prvih štirih mesecih letos ustvarile za 41,5 milijona evrov izgube pred davki, lani pa se je ta izguba po prvih podatkih povzpela na 664 milijonov evrov.
Kritike na račun Kranjca
Kranjec je imel tako kot njegova predhodnika buren mandat. Arhar je moral postaviti okvir za rojstvo nacionalne valute (tolar) in se ukvarjati s sanacijo bančnega sistema. Gaspari je bdel nad monetarnimi kazalci države, da je ta lahko uvedla skupno evropsko valuto evro. Kranjec pa je funkcijo guvernerja opravljal v času svetovne gospodarske in finančne krize. V svojem mandatu je bil deležen kritik in očitkov, da Banka Slovenije v njej ni odigrala pričakovane vloge pri nadzoru bančnega sistema in da je sokriva za njegovo slabo stanje. Kranjec je očitke vseskozi zavračal in ocenjeval, da je centralna banka krizo dobro brzdala in da je popravljala tisto, kar je pustilo za seboj pregreto obdobje pred krizo, ko gospodarska rast, kot je sproti opozarjala, ni bila vzdržna.
Jazbec je tako v burnih časih za slovenski bančni in finančni sistem poslance prepričal predvsem zato, ker bo po njihovem mnenju prinesel nov, svež pristop. Kot kandidat, ki ob imenovanju za medije ni želel dajati prav veliko izjav, jih je prepričal s svojim pogledom na čiščenje bilanc bank ter s tem, da podpira projekt slabe banke in kadrovsko prečiščenje bančnega sistema.
