LJUBLJANA – Dogodki v Grčiji po navedbah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ne vplivajo neposredno na slovenski bančni sistem. Kot je poudaril v izjavi za javnost, znaša neposredna izpostavljenost bančnega sistema do Grčije oziroma grškega zasebnega sektorja zgolj 372.000 evrov.
»Slovenske banke niso ogrožene. Tudi če te obveznosti v celoti ne bi bile poplačane, ne bodo utrpele posledic,« je bil jasen Jazbec in dodal, da tudi nadzor kapitalskih tokov in omejitve dviga gotovine ne vplivajo na stabilnost slovenskega bančnega sistema. Slovenska država je bila medtem konec marca letos v okviru programov pomoči za Grčijo izpostavljena v višini ene milijarde evrov. Kakršna koli morebitna izguba pa se bo reševala v okviru območja evra za vse članice po enakih načelih, je poudaril Jazbec.
Treba je nadaljevati zastavljeni program
Ponovil je še besede finančnega ministra Dušana Mramorja, da je nujno treba nadaljevati vse aktivnosti v skladu s sprejetim nacionalnim reformnim programom. Banka Slovenije pa je že pred enim letom poudarila, da »potrebujemo jasno, konsistentno in koherentno nacionalno strateško politiko«, ki bo med drugim spodbujala makroekonomsko in finančno stabilnost.
Poleg tega je po njegovih besedah zaradi ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema leta 2013 zaupanje vanj trdno. Tudi finančni trgi, ki so se sprva močno odzvali na krizo v Grčiji, kar se je videlo v dvigih zahtevanih donosov na obveznice perifernih držav, so se pri mnogih državah, tudi pri Sloveniji, že umirili.
Jazbec poudarja še, da so na svetu Evropske centralne banke (ECB) v nedeljo sklenili, da bo »svet tesno sodeloval z grško centralno banko zaradi ohranjanja stabilnosti. Po potrebi je svet v skladu z novimi dogajanji v Grčiji pripravljen preučiti tudi petkovo odločitev, da ohrani raven nujne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam. Svet ECB je odločen uporabiti vse razpoložljive instrumente za ublažitev morebitnih posledic nastalega položaja v Grčiji,« je Jazbec povzel odločitve ECB.
