LJUBLJANA – V nedeljo zvečer, takoj po predčasnih parlamentarnih volitvah, je bilo morda še dovoljeno sanjati. Zdaj pa se bo počasi le treba zbuditi in soočiti z resničnostjo. Proračunski primanjkljaj je večji, ja, luknja v proračunu je večja, kot so nam pred volitvami zagotavljali predstavniki vlade v odstopu z mag. Alenko Bratušek na čelu. Tudi delež slabih bančnih posojil se spet povečuje. V tem hipu sicer še nimamo nove vlade in zato bi lahko kvečjemu špekulirali, ali si bo dr. Miro Cerar mlajši najprej upal predlagati vnovični dvig DDV, nujne varčevalne reze v javno porabo ali nekoliko spremenjeni nepremičninski davek. No, čeprav tega še ne vemo, se vsi, ki nimamo težav s spominom, najbrž zavedamo, kolikokrat se je guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec vedel kot ustrežljivi Sančo Pansa ničkaj donkihotovskega finančnega ministra dr. Uroša Čuferja. Poleg tega nikoli ne bomo mogli pozabiti niti Jazbečevih zaslug za reševanje dveh tajkunskih bank (Probanke in Factor banke) v postopku nadzorovane likvidacije: v interesu lastnikov in hazardnih varčevalcev teh dveh bank ter iz žepov in na račun davkoplačevalcev.
Nova dokapitalizacija bank?
No, in prav ta Jazbec je zdaj sklenil opozoriti slovenske javnosti, da je Slovenija (čeprav je bila izvedena dokapitalizacija nekaterih bank) znova na razpotju: da je občutek, da smo že povsem varni, lahko zelo zelo varljiv. Varljiv? Ja, guverner priznava, da bi se lahko že v kratkem znova zapletli v začarani krog, iz katerega bi se potem najbrž morali reševati s, kaj pa drugega, še eno dokapitalizacijo bank. Ker on tega menda ne bi želel predlagati, se je raje odločil za tako imenovano alibi strategijo: novo vlado (ki je še ni!) je populistično pozval, naj sproži vzdržen zagon gospodarstva, vsaj z razdolževanjem podjetij in spodbujanjem vlaganj. Hkrati pa ni zdržal, da se ne bi že vnaprej prilizoval najverjetnejšemu novemu predsedniku vlade: poudaril je, da zaupa dr. Cerarju. Koga briga, komu Jazbec zaupa? Mar ni svojčas zaupal tudi Bratuškovi in Čuferju? Pa še kako. Kaže, da verjame, da si je z alibi-prilizovalno taktiko pravočasno umil roke – kot si jih pred dva tisoč leti Poncij Pilat – in da mu zgolj zaradi tega ne bo treba biti soodgovoren za kar koli se bo pri nas dogajalo v prihodnje. Bolje bi bilo, če bi se tudi on počasi zbudil.
Politika nas je spet nategnila!
Uradno je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) v skladu z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki so jo poslanci sprejeli aprila letos, končno objavila številne podatke, povezane s slabimi posojili, ki sta jih na tako imenovano slabo banko prenesli Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor. V resnici je vse skupaj samo še en nateg (metanje peska v oči davkoplačevalcev), tokrat pač povolilni, Kot je včeraj upravičeno utemeljila komentatorka Financ Petra Sovdat, je DUBT v resnici objavila povsem neuporaben seznam podatkov o slabih ali celo kriminalnih bančnih posojilih. Prvič, ni znano, iz katerega obdobja izvira posamezno slabo posojilo, saj je DUTB objavila zgolj datume zadnjega podaljšanja posojil. Če je neka banka posojilo nekomu odobrila leta 2003 in ga je zadnjič podaljš(ev)ala leta 2011, lahko glede na objavljene podatke zmotno sklepamo, da je bilo odobreno v letu 2011. Čeprav to ne drži. Drugič, ne moremo ugotoviti, kdo je odobril neko sporno posojilo, saj ni nujno, da ga je tisti, ki mu je upravljanje tega posojila več let pozneje povzročalo sive lase itn.
