MIROVANJE

Javna uprava: trajno rezervirana delovna mesta za kolobarjenje

Objavljeno 03. avgust 2013 21.39 | Posodobljeno 03. avgust 2013 21.39 | Piše: STA, S. J.

Na ministrstvih in v njihovih organih delovno razmerje miruje več kot 150 javnim uslužbencem.

Fotografija je arhivska.

LJUBLJANA – Sindikat državnih organov opozarja na različno uporabo zakonskega določila, po katerem predstojnik javnemu uslužbencu omogoči mirovanje delovnega razmerja, uslužbenec pa se lahko zaposli drugje. V sindikatu vprašujejo po merilih za sporazum in menijo, da bi bilo treba ta člen zakona o javnih uslužbencih spremeniti. Za ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pa je ureditev smiselna.

Nastavljajo svoje kadre

Primeri iz prakse kažejo, da se je zakonsko določilo, ki omogoča uporabo mirovanja delovnega razmerja, večkrat izkoriščalo pri nastavljanju svojih kadrov, opozarjajo v Sindikatu državnih organov Slovenije.

Po njihovih podatkih naj bi bilo takih primerov v državni upravi več kot 150, zato so na ministrstvo za notranje zadeve naslovili vprašanja, kdo je bil premeščen in kam, pod kakšnimi pogoji ter kdo je o tem odločil.

Prepoved zaposlovanja

Glede na to, da v javni upravi velja prepoved zaposlovanja že nekaj let in da so se v mnogih okoljih spremenili akti o sistemizaciji, ponekod celo lahko ukinila delovna mesta, v sindikatu vprašujejo, na kakšen način se bodo v takih primerih posamezniki prezaposlovali na delovna mesta nazaj v državno upravo.

Na MNZ pojasnjujejo, da zaposlovanje v državni upravi poteka v skladu s kadrovskim in finančnim načrtom ter upoštevaje zakon o uravnoteženju javnih financ. Ne glede na omejitve zaposlovanja pa na ministrstvu ne razmišljajo o ukinitvi te določbe, saj gre za možnost, o kateri odloča predstojnik ob upoštevanju kadrovskih in finančnih virov ter možnosti.

V sindikatu jih še zanima, katera merila in kriteriji so za sporazum o mirovanju delovnega razmerja odločilni, kakšen je postopek in kdo je tisti, ki o tem odloči.

Na MNZ jim odgovarjajo, da se predstojnik in javni uslužbenec sporazumno dogovorita za mirovanje pravic za določeno obdobje in zakon ne določa posebnih pogojev, ob katerih bi bilo mogoče mirovanje pravic. Ker lahko v tem času javni uslužbenec sklene delovno razmerje pri drugem delodajalcu, mu v času mirovanju pravic delovno razmerje preneha.

Trajno rezervirana mesta

V sindikatu menijo, da bi bilo treba proučiti in spremeniti navedeni člen zakona in onemogočiti, da imajo nekateri trajno rezervirana delovna mesta za tako kadrovsko kolobarjenje.

Medtem pa na ministrstvu ocenjujejo, da je ureditev mirovanja pravic smiselna, saj omogoča vrnitev javnim uslužbencem, ki so zaradi svojega znanja in veščin koristni v upravi. Ureditev je po njihovem mnenju posebej uporabna za uradnike, ki odidejo na delo v institucije EU ali v mednarodne organizacije in se po prenehanju dela lahko vrnejo k prejšnjemu delodajalcu.

Deli s prijatelji