Ohladilo se je, meja sneženja se je čez vikend na severozahodu države spustila do nadmorske višine okoli 1000 m. V noči na soboto so padavine ponehale, delno se je zjasnilo. V soboto je bilo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami. Bilo je hladno za ta čas. Najnižje jutranje temperature so bile že v petek od 5 do 12 °C, ob morju do 15 °C, najvišje dnevne od 7 do 15, na Primorskem okoli 18 °C.
Med 23. in 30. majem je v dolgoletnem nizu podatkov zelo malo dni, ko minimalna temperatura zraka v osrednji Sloveniji upade pod 5 °C. V Ljubljani se je v obdobju med 1961 in 2012 to zgodilo osemkrat (1966, 1970, 1976, 1977, 1987, 1990, 1991, 2004).
Največ dežja na Goriškem in Vipavskem
Hladnejše vreme se z rahlimi premori vleče že od prehoda deževne fronte sredi druge dekade maja, ko se je precej ohladilo, najvišje dnevne temperature zraka so zmogle le do okoli 17 °C, celo na Obali le do 20 °C. Suhi dnevi so bili sicer toplejši, kljub temu so bile povprečne dekadne temperature zraka med 10 in 15 °C, na skrajnem JZ in SV delu Slovenije do 17 °C.
 |
Največ dežja, več kot 100 mm, je v drugi dekadi maja padlo na skrajnem SZ države, 60 do 80 mm pa na Obali in v večjem delu osrednje in JV Slovenije. V večjem delu Štajerske in v SV Sloveniji je padlo le še dobrih 10 mm dežja.
Na Goriškem in Vipavskem je padlo 150 odstotkov več padavin kot povprečno. Tudi v osrednji Sloveniji je padla nadpovprečna količina padavin, na V in SV Slovenije pa so bile padavine več kot dvakrat manjše od povprečja. Podobno je bila tudi osončenost manjša in podpovprečna v zahodni polovici države, na SV pa je bilo izmerjenih dobrih 90 sončnih ur oziroma 10 do 20 odstotkov povprečja.
Vreme rastlinam ni pogodu
Zeleno rastje za formiranje plodov potrebuje normalno oskrbo tako z vodo kot tudi s toploto. V zadnjih dneh je bilo vode preveč, toplote pa premalo. Do konca druge dekade maja so trave latile povsod po državi, začela se je košnja za silažo. Razmere za sušenje so bile primerne le v suhih dneh, ko je izhlapelo več kot 4 mm vode na dan, kar je omogočalo, da je bila trava naslednji dan po košnji primerna za siliranje. Takih dni v drugi dekadi maja ni bilo na pretek, pet dni od šestih je bilo deževnih, izhlapevanje pa le tri dneve višje od 4 mm. Hladno in deževno vreme se je nadaljevalo tudi v tretji dekadi maja.
Zaloga vode v tleh je bila večinoma dobra, posebno v osrednji in zahodni Sloveniji, kjer so padavine dobro namočile tla. Podobno tudi v Savinjski dolini in na Celjskem, nekoliko manj izdatne so bile padavine na osrednjem Štajerskem. Na Ptujsko-Dravskem polju je bilo treba zahtevne zelenjadnice, predvsem solato in zelje, enkrat do dvakrat namakati. V severovzhodni Sloveniji pa se je vodni rezervoar v tleh izčrpal do nivoja težje dostopnosti, padavine pa talnega vodnega rezervoarja niso povsem normalizirale.
Za ječmenom sklasila tudi pšenica
Kljub temu so bile razmere za rast v severovzhodni Sloveniji ugodne. Za ječmenom je sklasila in zacvetela tudi pšenica. Obe ozimini imata v tej razvojni fazi globok koreninski splet, tako da vodni stres do zdaj ni bil problematičen. Podobne so bile rastne razmere tudi na rastiščih oljne ogrščice. Bolj izpostavljeni so bili koruzni posevki. S plitvimi koreninami jih je občasno že oviral vodni stres. Podobno velja za buče in vrtnine. Za trajne kmetijske kulture pa oskrbovanje z vodo iz globljih plasti tal ni bilo problematično.
Zaradi pogostih padavin se je povečala nevarnost okužb z boleznimi klasa. Najpogostejši sta fuzarioza žit in rjavenje pšeničnih plev, ki se pojavi, ko so temperature zraka v fazi cvetenja pšenice nad 22 ° C in če pade v tem času veliko dežja. Prav tako se v mokrih letih med cvetenjem močneje razvijejo fuzarioze na klasu.
Na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena najvišja majska temperatura. Na Bizeljskem se je segrelo do 33,2 °C, v Slovenskih Konjicah do 32,5 °C, v Ratečah do 29,5 °C in na Lisci do 26,8 °C. |
Tudi v zahodni Sloveniji so bile razmere z veliko zračne vlage in pogosto omočenostjo listov ugodne za razvoj številnih glivičnih bolezni žit. Poročajo o pojavu žitne pepelovke v Vipavski dolini.
S težavami so se soočali tudi pridelovalci jagod, ker plodovi slabo dozorevajo. Zaradi velike količine padavin in predvsem nujnosti obdelave mokrih tal ob sajenju so tla močno zabita in zaskorjena. Nujno je rahljanje, saj korenine v takih razmerah ne morejo doseči polne globine in s tem maksimalno založiti rastline s hranili.
22. maj – dan biotske raznovrstnosti
Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost živih organizmov, ki zajemajo kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so. To vključuje raznovrstnost samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.
Človek je kot živo bitje sestavni del bioloških sistemov na Zemlji in njegovo delovanje je popolnoma odvisno od delovanja ekosistemov.
Slovenija spada med države z najvišjo biotsko raznovrstnostjo v EU. Po razpoložljivih podatkih je evidentiranih okrog 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, ocenjujemo pa, da jih dejansko živi vsaj med 50.000 in 120.000.
Če rešnjega telesa
dan deži, |
Napoved
Hladno in deževno vreme se bo še nadaljevalo. V sredo in četrtek bo pretežno oblačno. Občasno bodo padavine, deloma plohe in v četrtek posamezne nevihte. Več dežja bo v zahodni Sloveniji. Pihal bo jugozahodni veter.
Desetdnevna napoved
Nad Evropo in Sredozemljem bodo še nastajala višinska jedra hladnega in vlažnega zraka ter povzročala nestanovitno vreme tudi pri nas. Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami in temperaturami, prenizkimi za ta letni čas. Najvišje dnevne temperature bodo med 15 in okoli 20 stopinj C. Šele proti sredini prihodnjega tedna bo predvidoma postopno nekoliko topleje.
