MARIBOR – Medtem ko je sodnica Andreja Lukeš včeraj prebirala sodbo, je 31-letni Matjaž Debeljak s spuščenim pogledom ocenjeval parket v razpravni dvorani mariborskega sodišča. Ali je sploh poslušal razlago sodnice, ko mu je ta prisodila 26 let zapora, iz njegove mimike ni bilo razbrati. Včeraj v sodni dvorani ni spregovoril niti besede. Še ko mu je njegova zagovornica po uradni dolžnosti, odvetnica Mojca Veljkovič, na hodniku pred sodno dvorano postavila nekaj vprašanj, nanje ni dobila odgovorov. V spremstvu treh paznikov je Matjaž Debeljak zakorakal nazaj proti mariborskim zaporom, kjer je od 19. junija letos.
Kriminalisti so mu prostost odvzeli vsega devet ur po zločinu. Poznavalci razmer so od prvega trenutka trdili, da gre za zločin, čist kot solza. Ne samo, da so stalni gostje lokala Veseli Škotje v Zlatoličju tragičnega 18. junija letos tam videli Matjaža Debeljaka, kako je kot zadnji gost sedel za točilnim pultom, tudi na morilskem orožju so našli njegove biološke sledi. Gostilniški nož, z rezilom devetih centimetrov, je morilec pograbil za točilnim pultom in izkoristil trenutek, ko mu je natakarica Jasmina Trčko obrnila hrbet. Da bi jo lahko napadel, niti slutila ni, saj je Matjaža Debeljaka drugim gostom in tudi svojemu šefu predstavljala kot prijatelja iz Brunšvika.
Svojcem se
je opravičil
Pred preiskovalnim sodnikom je Matjaž Debeljak trdil, da se dogodkov tragične noči ne spominja. Toda izvedenci so menili drugače, prepričani so bili, da je imel svoj um pod nadzorom in da je načrtno umoril 23-letno Trčkovo. »Na zahrbten in brutalen način. Ko mu je žrtev obrnila hrbet, jo je 18-krat zabodel v predel hrbta,« je pojasnila sodnica Andreja Lukeš. Med obdukcijo so našteli neverjetnih 41 vbodov. Trčkova se je še dolgo borila za življenje. Strokovnjaki ocenjujejo, da sta minili slabi dve uri, preden je zaradi številnih notranjih in zunanjih krvavitev umrla.
Pod težo dokazov, ki so jih kriminalisti zbrali med preiskavo enega najbolj okrutnih umorov v slovenski zgodovini, se je Matjaž Debeljak zlomil. Na vprašanje sodnice, ali krivdo priznava, je odvrnil: »Priznam. Dejanje obžalujem, česa takega ne bom nikoli več storil,« se je kesal. Četudi v sodni dvorani ni bilo ne svojcev umrle ne njegovih najbližjih, se je za svoje nagnusno dejanje opravičil. Najprej družini umorjene, nato pa še svojim domačim, saj je tudi njim, tako Matjaž Debeljak, zaradi zločina, ki ga je zagrešil v Zlatoličju, povzročil ogromno gorja.
Neuslišana ljubezen
Jasmina Trčko je živela v vasi Stražgonjca, bila je študentka, izjemno marljiva in priljubljena med ljudmi. Poleg strežbe v gostinskem lokalu Veseli Škotje je delala še na bencinski črpalki v Slovenski Bistrici. Zakaj je morala umreti? Kriminalisti so prepričani, da je zločinu botrovala neuslišana ljubezen, Matjaž Debeljak naj bi bil zaljubljen vanjo, ona pa je bila srečna z drugim, saj je že dlje imela fanta. Šef gostilne Robert Plazar je prepričan, da Jasmina sploh ni vedela, kako globoka čustva je Matjaž Debeljak gojil do nje.
Tragedija se je morala primeriti, ko je bil lokal že zaprt. Vhod za goste je bil namreč že zaklenjen pa tudi ženska torbica, ki jo je imela natakarica med delom spravljeno v predalu, je bila najdena na točilnem pultu. Umorjeno je našel Robert Plazar, ko je zelo zgodaj prišel v službo, da bi vse pripravil za tradicionalno petkovo peko odojka. Ko je na dvorišču zagledal Jasminin avtomobil, je sprva pomislil, da se ji je pokvaril. Ko je opazil, da so bila vrata za osebje odklenjena, je postal sumničav, a na zločin niti pomislil ni.
Identiteta osumljenega je bila kmalu znana, saj so možakarja domala vsi stalni gostje poznali. Ker ga jutro po umoru ob obisku policistov ni bilo doma, so ga iskali v njegovi službi v enem izmed mariborskih podjetij. Ker je v podjetju, kjer je izučeni pek delal kot varilec, zaradi tesnih stikov z direktorjem užival veliko spoštovanja, so vodilni predlagali, da bi ga poklicali v tajništvo, kjer bi kriminalisti z njim opravili pogovor. A so možje postave zamisel zatrli že v kali, saj so se bali, da bi osumljenec pobegnil. Poiskali so ga kar v proizvodni hali. »Vem, zakaj ste prišli,« je bil njegov pozdrav kriminalistom. Na njegovih rokah so se znašle lisice, a namesto v priporu je sprva pristal v bolnišnici, saj so na njegovem telesu našli sledi, ki so nakazovale, da si je možakar po zločinu poskušal vzeti življenje.
Kdo je sploh Matjaž Debeljak? Že kot otrok je v domači vasici Brunšvik veljal za posebneža. Sicer je dolga leta igral nogomet in pozneje branil barve domačega nogometnega kluba, a veliko prijateljev ni imel. Da je bil osamljen, so domačini povezovali z neurejenimi družinskimi razmerami, ki naj bi takrat vladale pri Debeljakovih. Iz dobro obveščenih virov smo namreč izvedeli, da je Matjaž raje spil kavico ali kokakolo, kot pa da bi (pre)globoko gledal v kozarec. Že v osnovni šoli se je veliko zanimal za elektroniko, a se je pozneje odločil, da se izuči za peka. Toda svojega poklica nikoli ni profesionalno izvajal. Ko je dobil službo kot varilec v priznanem podjetju, so domači mislili, da je zlezel na zeleno vejo. Obenem je nogometne čevlje obesil na klin, poprijel za sodniško piščalko in v zadnjih letih delil športno pravico na nogometnih tekmah po Štajerskem. |
