Jaslice so povsod, še na drevesih in v kleteh

GRADEŽ – Sredi decembra se Gradež, vas poleg Turjaka v občini Velike Lašče, spremeni v deželo jaslic. Pred hišami, drvarnicami, na deblih dreves, kar tako, med drevjem in na dvoriščih, pa seveda v notranjosti hiš, kot so sušilnica sadja, Petelinova hiša, Koroščeva klet itd., so na ogled res raznolike jaslice. Več kot 210 jih je, od tistih res starih – najstarejše imajo več kot 200 let – do povsem novih, ki so nastale v dneh pred razstavo.

»Slovenci imamo več kot 500-letno zgodovino jaslic, najprej so jih postavljali po cerkvah, potem pa tudi po domovih,« pravi Boris Zore, eden od vodnikov, ki brezplačno popeljejo obiskovalce po božičnem Gradežu. Zato so se v Društvu za ohranjanje dediščine (DOD) Gradež odločili, da svoje poslanstvo – ohranjanje dediščine – uresničijo tudi z razstavo, ki je poklon upodobitvi božične zgodbe. Letošnja razstava je že sedma po vrsti in na ogled od 14. decembra do 4. januarja.

Od Dolenjske do Peruja

Lani si jo je ogledalo okoli 3500 ljudi. »Priprave na razstavo se začnejo že po počitnicah, najbolj intenzivno pa je en mesec pred začetkom,« pravi Marko Šavli, ki je v DOD Gradež odgovoren za pripravo razstave jaslic v skritih kotičkih vasi. Sodelujejo lahko vsi: od najmlajših do najstarejših, od umetnikov do popolnih laikov. In ta pisani nabor jaslic je videti tudi na razstavi, kjer pa ni predstavljena le vsa Slovenija – od Dolenjske do Gorenjske in od Prekmurja do Primorske –, ampak je na ogled tudi 30 primerkov iz tujine: iz Peruja, Kenije in številnih evropskih držav. »Zanimive so tiste iz Provanse, ki sicer niso velike, a imajo vključeno njihovo značilnost, sivko,« pravi Šavli, ki tako izpostavi le eno od posebnosti res bogate razstave.

Obiskovalci si jo lahko ogledajo vsak dan med 10. in 20. uro. Tri nedelje – dve konec decembra in eno v januarju – ob 17.30 organizirajo večje dogodke, ko dogajanje popestrijo z živimi jaslicami, nastopi pevskih zborov, tržnico, ponudbo pijače in hrane ter seveda vodenimi ogledi. Sicer pa prihajajo obiskovalci k njim organizirano, z avtobusi, ne manjka pa niti posameznikov in družin, ki se oglasijo v tej zanimivi vasi. »Na vratih sušilnice sadja so telefonske številke vodnikov, ti takoj z veseljem pridejo in popeljejo po vasi in odprejo hiše, kjer imamo razstavljene jaslice,« pravi Boris Zore in dodaja, da bi jim bilo žal, če obiskovalci ne bi videli celotne razstave oziroma vseh jaslic. Obenem pa vodniki takole mimogrede tudi razložijo, katere so posebnosti razstave.

Figure se 
premikajo

Kajti Gradež ponuja jaslice vseh velikosti, iz različnih materialov in različnih avtorjev. Najstarejše so letos v vaški kapeli: izrezljane in stare več kot 200 let. Tam blizu, v vaškem središču, so največje – narejene iz vrbe, izdelal pa jih je Marjan Marinčič iz Vitovelj. Posebna zgodba je povezana z jaslicami v Zoretovem kozolcu, kjer so v božično zgodbo vključene vse cerkve škocjanske prafare – ta je povezana s Primožem Trubarjem –, božjo družino pa je iz češnjevega lesa izdelal kipar Peter Jovanovič iz Škoflje Loke. »Te so drugič na razstavi in so nam jih posodili iz župnije Kodeljevo,« pravi Marko Šavli, ki je skupaj s svojo družino naredil že okoli 40 jaslic.

Zagotovo pa bodo obiskovalcem, predvsem otrokom, zanimive tiste v Andoljškovem hlevu, kjer najbolj znano zgodbo dopolnjuje idilično podeželsko življenje, poleg tega pa se liki, od kosca do ribiča in živine, premikajo. Jaslice, ki so tokrat prvič na razstavi, je naredila družina Marolt iz Lašč. »Imamo pa tudi jaslice že pokojne Brigite Juvan iz Spodnjih Pirnič, ki je bila ljubiteljica in zbirateljica jaslic,« pravi Šavli. Ne manjka niti povsem sodobnih, ki jih projicirajo na fasado in jih je mogoče videti samo ponoči.

»To je naš način ohranjanja tradicije, obenem pa – vsaj nekaterim – pomagamo pri ustvarjanju božičnega vzdušja,« pravi Boris Zore.