Janu so se uresničile sanje,
 že trenira na rumeni streli

KRANJ – Stanovski kolegi, ki so se zbrali na Stražišču pri Kranju, so nam potresli dlan in iskreno čestitali: »Slovenske novice ste zopet zmagovalci.« Kdor bi rad odprl oči, mora imeti čeznje zavezan temen trak, saj je tako prisiljen, da razmišlja, pove modrost, pa vendar lahko rečemo, da smo se pri najbolj priljubljenem dnevniku pri nas navadili pozitivno razmišljati tudi brez pokrivanja pogleda. Znamo prisluhniti vsakomur, in če le lahko, če znamo in zmoremo, pomagamo. Tako nismo zmagovalci le mi, temveč vsakdo, ki prelista naš vsakodnevni izdelek. Ko smo imeli pred časom na naših straneh namen gostiti simpatičnega Jana Lukaniča, šolarja OŠ Antona Janše v Lescah, smo ga v bohinjskem koncu, kjer je doma, povprašali po njegovih željah. Dvaindvajsetletni navdušeni športnik, ki po pripovedovanju njegove mame Marjane in očeta Borisa ne bo nikoli zmogel brati ali računati, težave ima s pisanjem in nikoli ne bo popolnoma samostojen, je izstrelil: »Kolo!« Kot prvega Slovenca ga v svoji kategoriji čaka nastop na edinstvenem prizorišču, na svetovnih igrah specialne olimpijade v Los Angelesu letos poleti. Na treh razdaljah, poleg 10- in 15- še na 25-kilometrski, bi vozil svoje sedem let staro gorsko kolo, a smo bili prepričani in se tudi spodobi, da sede na pravo, cestno dirkalno kolo, ne da bi ob tem pozabili na glavno geslo specialne olimpijade: Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.

Najstarejši kolesarski klub v Sloveniji je iz Kranja prek direktorja Matjaža Zevnika še istega dne javil: »Jan Lukanič bo iz kolesarskega kolektiva Save prejel vse, kar je potrebno, da bo lahko dostojno zastopal Slovenijo na tem svetovnem tekmovanju.« Soseda Slavi Podobnik je direktorja kluba opozorila na članek o Janu v Slovenskih novicah, predsednik kluba Bojan Homan je takoj stopil ob bok ideji in tako so ne le za nastop v ZDA, temveč za poznejšo užitkov polno športno prihodnost pred prostori kluba Lukaniču podarili cestno dirkalno kolo scott. Ne samo kolo, za prav posebne sanje so v klubu pripravili tudi vso preostalo opremo, ki jo potrebuje: kolesarske čevlje scott, čelado istega proizvajalca ter tekmovalno opremo kluba, ki mu jo je izročil legenda našega kolesarstva Franc Hvasti. Lukanič je poleg vsega povabljen tudi na treninge pod strokovnim vodstvom trenerjev Naceta Korošca in Mateja Stareta, postal je član KK Sava Kranj, urejeno ima zavarovanje. Ko mu je predsednik kluba Homan pomagal oblačiti dres, je ob tem dejal: »Naš klub ima naslov dvakratnega svetovnega prvaka, nadejamo se, da bomo imeli z Janom tudi olimpijskega.« Direktor Zevnik je dodal: »Jan ima kolo, zdaj ga čakajo treningi. Vedno bom v klubu zagovarjal tezo, da nismo samo za dirkanje, da smo kolesarji tudi zato, da pomagamo drugim.«

Lukanič je dogajanje spremljal z zanj značilnim širokim iskrenim nasmeškom, le v družbi specialne pedagoginje Irene Kneževič in ravnateljice Jelene Horvat se je malček zresnil, a sta strokovnjakinji iz šole, ki jo obiskuje, povzeli dobrovoljnost njunega varovanca: »Upava, da se bosta kolo in Jan hitro navadila drug na drugega!« Sledilo je tisto, kar smo čakali: Jan je v popolni opremi sedel na svojo rumeno strelo in se zapeljal po velodromu, za njim pa jo je ucvrla mladež savskega kluba. Nizali so se krogi, Jan prvi, drobiž kolesarskega kluba za njim. Nismo šteli prevoženega v kilometrih. Zavedali smo se, da ob predaji kolesa specialnemu olimpijcu nismo končali zgodbe. Vemo, da smo Slovenske novice, kolesarski klub Sava ter drugi, ki so pomagali sestaviti svoj košček v mozaik Janovega nasmeha, spisali le poglavje športne pravljice, ki se bo nadaljevala še dolgo, dolgo po tistem, ko bo v ZDA, v mestu angelov, padel zastor čez svetovne igre specialne olimpijade. No, pa saj naše spoštovane bralke in dragi bralci veste, da nam lahko recept za uspešno življenje spiše vsak mazač, recept za srečno življenje pa si pišemo sami!