LJUBLJANA – Z ljubljanskega okrajnega sodišča so dobro leto po začetku sojenja v zadevi Patria, ki ga nekateri označujejo tudi za najspektakularnejše sojenje desetletja, poslali informacije glede dozdajšnjega poteka.
Neudeležba ni konstruktivna
Znano je, da se obdolženci precej neradi pojavljajo na narokih, neudeležba pa, kot so opozorili tudi na sodišču, »ni konstruktivna in ne prispeva k hitrejši obravnavi tega primera, čeprav zakon o kazenskem postopku omogoča sojenje v nenavzočnosti. Takšno ravnanje obdolžencev pa od sodišča terja dodatno delo, saj mora obdolžence redno seznanjati z dosedanjim potekom postopka. Zaradi zagotovitve reda v sodni dvorani in spoštovanja sodišča je sodišče doslej zagovornike trikrat denarno kaznovalo, vsi sklepi so bili v pritožbenem postopku potrjeni.«
Sicer pa je ob vložitvi obtožnega predloga spis obsegal okrog 12.200 strani, trenutno pa jih obsega že približno 15.000, od tega je okrog 600 strani označenih z oznako zaupno. V zadevi je, kot je znano, obdolženih pet ljudi, med njimi tudi aktualni premier Ivan (Janez) Janša, poleg njega še Jože Zagožen, Walter Wolf, Ivan Črnkovič in Anton Krkovič, pet obdolženih pa zagovarja šest zagovornikov. Tožilstvo je v obtožnem predlogu za zaslišanje predlagalo 21 prič, od tega 13 iz tujine.
| Sojenje se je iz največje razpravne dvorane na okrajnem sodišču preselilo na drugo sodišče; predlogu je bilo ugodeno, zato se je obravnava preselila na sedež okrožnega sodišča v Ljubljani na Tavčarjevi 9, kar je obravnavo ne le podaljšalo za en narok, ampak v nadaljevanju sojenja terjalo tudi usklajevanje glede terminov prostih razpravnih dvoran z okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer istočasno poteka nekaj večjih, medijsko odmevnih procesov. |
Zamudne videokonference
In še nekaj številk: okrajno sodišče v Ljubljani je doslej izvedlo 34 narokov, od katerih je za zaslišanje prič iz tujine izvedlo 14 videokonferenc, medtem ko je še ena v vrsti videokonferenc predvidena za ponedeljek, 26. novembra. Videokonference so potekale v sodelovanju s tremi različnimi državami, in sicer Avstrijo, Poljsko in Finsko.
Zaslišanja prič po videokonferenci so v povprečju trajala 10–11 ur, poleg tega je bilo zgolj za eno pričo denimo predvidenih šest narokov, zlasti zaradi velikega števila strank in s tem velikega števila zastavljenih vprašanj pričam. Pri drugih sojenjih je običajno potreben le en narok za zaslišanje priče. Poleg tega je za izvedbo zaslišanja priče iz tujine na takšen način treba zagotoviti sodnega tolmača, kar je v tej zadevi velika težava zaradi pomanjkanja sodnih tolmačev za finski jezik, zaradi česar je sodišče moralo tolmačico zapriseči. Zaslišanje s pomočjo sodnega tolmača zahteva veliko več časa, kot običajno zasliševanje, pojasnjujejo na sodišču.
»Organizacija videokonferenc od sodnice, ki vodi postopek, terja veliko usklajevanja terminov s sodišči v tujini, poleg tega pa se mora okrajno sodišče v Ljubljani za termine razpoložljivih razpravnih dvoran (takšni, ki omogočata izvedbo videokonference, sta na okrožnem sodišču v Ljubljani le dve) usklajevati tudi z okrožnim sodiščem v Ljubljani. Kot že navedeno, tudi tam trenutno obravnavajo več obsežnih in dolgotrajnih kazenskih zadev, ki terjajo poostrene varnostne ukrepe,« še dodajajo.
Veliko dela s prepisovanjem zvočnih posnetkov
Glavna obravnava se zvočno snema. Prepisovanje zvočnih posnetkov pomeni veliko dodatnega dela za sodno osebje in sodnico, ki vse prepise pregleda ob ponovnem poslušanju zvočnih posnetkov, delo sodišča pojasnjujejo v uradu predsednice ljubljanskega okrajnega sodišča.
»Kljub prostorski stiski in težavam zaradi usklajevanja terminov narokov, ti kontinuirano potekajo vsaj enkrat tedensko, z zaslišanji prič ali branjem listinske dokumentacije spisa. V kratkem bo sodišče končalo zaslišanje zadnje priče, predlagane od tožilstva. Glede na to, da obramba še ni podala dokaznih predlogov, pa v tem trenutku okvirnega zaključka sojenja na prvi stopnji še ni mogoče predvideti,« so z okrajnega sodišča sporočili v imenu predsednice Vesne Pavlič Pivk.
