LJUBLJANA – Danes bo, bržčas šele pozno popoldne ali zvečer, državni zbor glasoval o nezaupnici vladi predsednika Janeza Janše. Sočasno naj bi poslanci glasovali o podpori novi kandidatki, verjetni bodoči mandatarki Alenki Bratušek. Če bo do večera razprave konec in bodo poslanci dejansko glasovali, utegne Slovenija že danes dobiti prvo žensko na tem mestu, sicer pa sedmega predsednika Vlade RS.
Dve uri za Janšo
V vladi sta danes le še SDS in NSi, kar pomeni tretjino poslancev, vse številnejša opozicija pa ima torej vse vzvode, da zruši Janševo vlado, v kateri je le še šest ministrov. Z glasovi Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Desusa in Državljanske liste se Bratuškovi danes obeta večinska podpora, četudi v SLS odločitve o morebitni podpori oziroma glasovanju za nezaupnico uradno niso sprejeli. Še pred glasovanjem o odhodu aktualne vlade bi neformalna koalicija danes utegnila izglasovati tudi novega predsednika državnega zbora, kar naj bi postal dosedanji vodja poslanske skupine SD in nekdanji župan Kočevja Janko Veber.
Premier Janša bo seveda imel možnost zagovora oziroma razlage dosedanjega dela vlade RS (najmanj dve uri), čeprav kolegij predsednika državnega zbora ni potrdil predloga vlade, po katerem bi imel Janša na voljo dve uri na začetku razprave ter dve uri med njo in ob koncu. S konstruktivno nezaupnico se slovenska vlada sooča prvič v vseh letih državnega zbora samostojne Slovenije.
Po poročanju nekaterih medijev naj bi tudi poslanci SLS – razen Franca Pukšiča – podprli nezaupnico vladi, ker v vsakem primeru prej ali slej pričakujejo predčasne volitve.
Je magisterij plagiat?
V primeru večinske podpore bi tako 42-letna Štajerka Alenka Bratušek, ki se je rodila Celju, že dvajset let pa živi v Kranju, postala sedmi vodja – po Lojzetu Peterletu, Janezu Drnovšku, Andreju Bajuku, Antonu Ropu, Janezu Janši in Borutu Pahorju – slovenske vlade.
Bratuškova je diplomirala iz tekstila, natančneje iz vpliva poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja, magistrirala pa je leta 2006 pri Veljku Rusu na FDV z nalogo o statusni spremembi javnega servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega porabnika v javni gospodarski zavod.
Pri analizi njene magistrske naloge so nam pomagali strokovnjaki, ki so hitro ugotovili, da je del magistrskega dela Alenke Bratušek neposreden plagiat iz vladnih gradiv, in sicer Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve RS (9. januar 2001) in Strateškega razvojnega načrta Javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve RS 2003–2008 (avgust 2003). Pri tem je treba opozoriti, da nobeno od omenjenih gradiv ni niti navedeno med viri niti citirano, ampak zapisano kot lasten akademski prispevek avtorice, čeprav so prepisani celi odstavki z manjšimi popravki (v celoti objavljeno na www.slovenskenovice.si). Ministrstvo za finance, ki ga je takrat zastopal Anton Rop, je Bratuškovi v celoti plačalo podiplomski študij, na račun davkoplačevalcev pa naj bi imela tudi plačan študijski dopust. Naj omenimo, da je iz vloženega aneksa, ki ga hranimo v uredništvu, razvidno, da Bratuškovi podiplomskih obveznosti ni uspelo končati v dogovorjenem času. Zato je bil k pogodbi vložen aneks, čas zaključka podiplomskega študija pa je bil s tem prestavljen z 31. decembra 2005 na 5. oktober 2006.
Z ljubljanske fakultete za družbene vede so sporočili, da bodo začeli preverjati trditve in ugotavljati okoliščine skladno s postopki statuta Univerze v Ljubljani. Za ugotavljanje plagiatorstva na FDV uporabljajo program Turnitin, vse diplomske, magistrske in doktorske naloge pa sistematično pregledujejo od 2. aprila lani, ko je senat FDV sprejel spremembe pravilnikov o diplomskem, magistrskem in doktorskem delu. Alenka Bratušek je magistrirala leta 2006.
